Izletniška kmetija Kuren

slovenske jedi iz krušne peči

Stara Vrhnika 97, Vrhnika, Slovenija

Dobro je in ni drago

Ko iz mesta skoraj do tja pelje avtocesta. Ko se z nje zavije, mora biti čisto do tja asfalt, čim širši in čim bolj nov. Ko se tako pelješ, se moraš malo vzpenjati, ne sicer preveč, da ni prehudih serpentin, a dovolj, da si na vrhu nagrajen s širokim razgledom. In ko si na vrhu, je potrebno čim ostreje zaviti, še najboljše tako, da je potrebno vmes vsaj malo popravljati. Ko tako, namreč, enkrat zaviješ, si za vedno zapomniš in ne moreš več zgrešiti. Sicer pa ne moreš zgrešiti, saj je to tam, kjer je toliko avtomobilov, kjer so, torej, že vsi pred teboj. Tako se gre pri nas za vikend na družinski izlet, na izletniško kmetijo!

Zunaj je lepo, ker se vidi od hleva do Ljubljane. Znotraj je polno, ker so mize velike, jedilnici sta dve in tudi okrog šanka se je. Krušna peč je v hodniku, da morajo vsi mimo, ko gospodar zaliva velike pečenke na debelih kosteh, in da je njegov lončeni del v dolgi izbi, kjer je prijetno toplo. Na vsaki mizi so darila in okrog vsake mize so sami domači, ki nekaj slavijo. Zato se vsi poznajo, saj so tukaj že bili in zato kličejo gospodarja po imenu, natakarjem pa naročajo isto kot zadnjič. Sicer pa na Kurenu na mize tako dajo vse, kar imajo, torej kakšnih deset predjedi, od hišne paštete do Jaimiejeve špinačne solate, potem nekaj juh, na koncu pa še dovolj mesa, hrbet hišne limousin krave in kračo njenega telička, da dobi vsak nekaj še za domov. Idealna slovenska izletniška kmetija, kjer praznujemo vse rojstne dneve in kjer se v nedeljo zvečer postavimo v kolono, da se srečni in siti odpeljemo po avtocesti proti domu. Kuren, dobro je in ni drago.

Hiša je velika, toda ni stara. ”Staro sem podrl in zgradil prav takšno.” Pred vrati je dovolj drv, da peč celo leto ne ugasne. ”Začel sem pred 17. leti, ko še ni bilo elektrike. Zato sem se naučil peči v krušni peči.” Tla so opečnata, stene so tople, starine so z vseh vetrov, nered je ravno pravšnji, da je prijetno. Ob šanku je skupna miza, za katero sedi pol Ljubljane. Na stenah so slike, ki jih nihče ne opazi, a brez njih ne more. Luči bleščijo, toda sence so tople in okna so kmečka, s travniki, smrekami in mesečino.


Fotozgodba

Obisk 2017


Rad Dobrojem priporoča

Quote

Pri naročanju se ne izbira, temveč se le odloča. Koliko krač bomo tokrat, ker zadnjič nas je bilo še več, kakšen kos goveje pečenke, lahko še malo reber …, zato naj bo predjedi res malo, ker tudi divjačina pri sosedih prav mamljivo diši.


Prostor

Ob šanku je cela Ljubljana, v dveh jedilnicah pa vsi praznujejo.


Posebnosti

11 hektarov kmetije