Bianca
Velenje velja za najmlajše slovensko mesto, toda Staro Velenje se pod vznožjem Velenjskega gradu stiska že od sredine 13. stoletja, od druge polovice 19. stoletja pa je njegova arhitekturna lepotica vila Bianca, predmestna vila, grajena v duhu starih fevdalnih dvorcev, mešanica neorenesanse in neogotike. Vila Bianca je dobila ime po grofici Bianci Adamovich, ki je živela v 19. stoletju. V sodobno prenovljeni reprezentančni vili Bianca na vhodu v Velenje, pod Velenjskim gradom, je Turistično-informacijski center Velenje, s poročno dvorano in razstaviščem.
Chef
Chef Igor Stankovič si je ime naredil v Gorenjevi Vili Herberstein, najprej pod mentorstvom staroste slovenskih vrhunskih chefov Andreja Kuharja, nato pa kot samostojni chef takrat najboljše šaleške restavracije.
Pozdrav
Domača slana potica s kranjsko klobaso in čebulo, po vrhu majoneza s hrenom. Pozdrav je hitro na mizi, da ujame še aperitiv. Prepoznavno in vedno dobro. Začne se s kranjsko in konča s Prešernom.
Losos
Marinirani losos, hrenova majoneza, zeleno jabolko granny smith, rdeča redkvica, lososove ikre. Losos 3 dni vložen v olivnem olju, kopru, sladkorju in soli. Všečno in osvežilno, primerno za začetek, preprost spopad nežnih okusov, da losos ohrani svojo posebnost. Že videno, a to je pri ‘začetnem’ srčku prednost, saj nismo (gostje) tukaj zaradi izrednih, temveč čim bolj rednih priložnosti.
Srna
Srnin tatar s svežimi jagodami, čipka s sipinim črnilom, koromač s pomarančo, sveže maline. Res kot opiše chef: ”Natur, brez jajc, samo brinove jagod, timijan, rožmarin in malo gina.” Srna je dovolj prepričljiva in divjačinsko izrazita, da vesela dobre spremljave koromačeve zimske solate ne potrebuje zakrivanja.
Zelena
Steak zelene, črni tartufi in espuma holandske omake. ”Gomoljna zelena se je dobre pol ure pekla v maslu s timijanom.” Na krožniku deluje sicer nebogljeno in izgubljeno, saj ima preveč prostora in premalo družbe, toda vtis vara. V ustih je nadokus! Tako kot si sprva presenečen, kaj chef priporoča za toplo predjed, si potem presenečen, kako prav je izbral. To zeleno si zapomniš! Zato, ker si pomaga s preizkušenimi triki (confit-tartufi-hollandaise-espuma-steak). Zakaj bi izumljali, če pa vedno vžge?!
Cvetača
Juha iz pečene cvetače, čili, mango, mlada čebula. Na steklenem krožniku dobiš barvno tihožitje čilija, manga in (marinirane) čebule, ki ga nato oblijejo z gosto kremo pečene cvetače. Ni juha, je juha, ni toplo, je toplo, ni pikantno, je pikantno, nisem še jedel, sem že jedel … Je, skratka, malo drugače.
Grdobina
File grdobine, čičerika v omaki s kokosovim mlekom, popečena kozica, domači tortelin z gobami, blitvini listi. V ribjem meniju konkretna riba ne sme manjkati, pozimi pa ta riba ne sme samo v lastnem soku plavati. To Bianca izpolni, ko morsko žabo počasi okopa in hitro zapeče, obogati pa jo z drugačnostjo klasične blitve, ki tukaj le barvno pomaga raguju iz čičerike.
Jagnje
Jagnječje kronice na kremni polenti, masleni kroket s tekočim z zeliščnim maslom – ”Ko ga prerežeš, steče in poveže okuse”), baba ganoush, soparjena zelenjava (korenje, brokoli, cvetača). Mehki, sočni, opečeni jagnječji kotleti v dobri zimski družbi. Chef se je potrudil in veliko dodal/delal. Ker so takšne ‘kronice’ vedno priljubljene, jim Bianca doda še nekaj masleno-hrustljave in jajčevsko-pikantne drugačnosti.
Ekler
Eclair polnjen z vanilijevo kremo in oblit s čokolado, maline, dehidrirana limeta, limonin sorbet. Slaščičarska sladica, ki pa je v takšni izvedbi ne dobiš v slaščičarni. Bistrojsko všečno in zato dobro.
Tiramisu
Razstavljen tiramisu s pomarančo. Dobra in všečna sladica, ki izpolni bistrojska pričakovanja. Ker ima vsak najraje original, je vesel tudi, ko se mu tako ‘ponesreči’.
Prešeren
Petit four: Prešernova figa v tempuri in oblita s čokolado. Prijazno, okusno in prepoznavno. Vesel si takšnega zaklada! Tudi po njem si Bianco zapomniš!
Bistro
Lepi prti, prtički iz blaga, rumena vrtnica. Opečnata jedilnica pod oboki je svetla in ravno prav fina, da je zgoraj v steklenem bistroju za hitre zmenke, spodaj pod belimi oboki pa za chefov nastop.
