Gradič Gredič
Žlahtne zgodbe sredi Brd se ne da doživeti pred televizorjem. Razen, če ga pustite ugasnjenega v eni od sedmih grajskih sob sredi vinogradov na meji med Brdi in Colliem. V vrhunsko obnovljenem gradiču, ki je ruševine spremenil v žlahtno zgodbo, ima Gredič celotna slovenska in italijanska Brda v naročju, s sobami za najbolj razvajene in vinsko kletjo za najbolj zahtevne, zato tudi restavracija noče zaostajati in se trudi lokalno, sezonsko in vinsko-spremljevalno.
Chef
Seveda je v takšnem gradiču najlepše prespati in v njegovi kleti je za to tudi več kot 700 razlogov. Toda sob je premalo, miz pa preveč, da bi bil Gredič le žlahten in prestižen. Imejte to v mislih, ko okušate jedi novega Gredičevega chefa Andreja Šuligoja, in ne obiščite Brd le zaradi selfieja pred vrati žlahtnega gradiča.
Vinska klet
Najbrž najlepša vinska klet slovenskih restavracij, ki je temu primerno tudi polna.
Vinska spremljava opisanim jedem:
Aperitiv: Spirito Brut nature, Dolfo. Jagenjčkov tatar: Rebula 2022, Zarova. Spomladanska juha: Sivi pinot Classic 2022, Marjan Simčič. Cmok s klobaso: Cabernet sauvignon 2020, Dolfo. Kopun: Modri pinot 2021, Dolfo. Jabolčni štrudelj: Rumeni muškat Zarova.
Ponudba
Gredič dnevne obiskovalce nagradi z razgledom, vinogradom in domačimi njoki, po želji z modro rakovico ali s kopunom, nočnim pa daje s sezonsko degustacijo in chefovskim spreminjanjem vsem znanih pojmov, kot so wellington, rossini, soška postrv, jadranski ligenj, ratatouille, parmigiana, dovolj gradiva, da pridno izbirajo v polni vinski kleti.
Pozdrav
Na ”čoku” ocvrta frika z dvema vrstama sira (mladi in zorjeni montasio sir), na vrhu krema kozjega sira. Grižljaj, ki je več od časovnega mašila, saj napove lokalno zgodbo in chefovo ne-povprečnost. Sveže ocvrto je bilo tudi dovolj hitro na mizi, da je bilo v kozarcu še dovolj penečega aperitiva.
Sipin karpačo
Sipin carpaccio, mariniran s soljo, poprom in oljčnim oljem, pistacije, cvetovi boreča. Čeprav ima Gredič lep razgled, morja vseeno ne vidi, a to ne pomeni, da mu od vsega začetka in ves čas sprememb lastnikov ter chefov ni bilo bolj všeč morsko kot mesno. Zato si vesel preprostosti sipinih tankih rezin, ki se med vinogradi ne potrebujejo sprenevedati z morsko svežino, saj jim zadoščajo aromatični poudarki, da z dodatkom pikantnosti oljčnega olja po lastni izbiri v dobrem spominu obdržiš učinkovitost pistacijevega posipa. Hladna predjed, še posebej morska, ne potrebuje veliko, le malo-toliko drugačnosti.
Jagnječji tatar
Jagenjčkov tatar s konjakom, zelišči in rumenjakom, drobnjakova majoneza, cvetovi boreča, kruhova hrustka, opečenca. Ker jagenjčkov tatar ni ravno običajen, si že zato radoveden. In zato vesel, ker te ne razočara. Tatarsko-klasično, kar je v tem primeru zaželeno, saj je za prepoznavnost in posebnost dovolj jagenjčkova nežnost.
Pomladna juha
Spomladanska juha z metino peno. Ker je degustacijski meni spomladanski, to sezonsko poslanstvo špinačna juha z beluši dobro izpolni. Resda si je bolj vesel za kosilo kot za večerjo, toda degustacijskega menije kot ”le juha” vseeno ne razvrednoti. Je, namreč, preprosto dobra. To priznajo tako ”TV gledalci”, ki so veseli, kako lepo se v njej topi metina pena, kot zahtevnejši jedci, ki so v zeleni juhi veseli belušev – z zelenimi šparglji bi bilo, namreč, preveč klasično, divjih pa je zmanjkalo že pri tatarju -, saj jim grozi, da bodo v naših krajih ob poplavi ”hitrih” špargljev, ki ne potrebujejo gomil, izumrli, prav tako pa jim meta lepo hladi špinačno trpkost.
Modra rakovica
Domači njoki z modro rakovico (fond rakovice, meso rakovice, peteršiljevo olje, nadrobljen parmezanov hrustek). Četudi ne veš, kdo je modra rakovica in kaj je umami, tem njokom priznaš ”umamnost”! Na obali je dovolj, da so si vse morske omake podobne, saj jih ”mora” odlikovati le morska svežina. Tukaj pa si še bolj vesel, ker Gredič morski piš poglobi do divjačinskega okusa, zato veš, zakaj se boš sem še vrnil. Zgolj na to morsko pašto, ker je tako ”invazivna” – v pozitivnem pomenu, zaradi krepkosti (nad)okusa in same modre rakovice. Pa še ena modra rakovica, ki je iz Atlantika priplavala ropat tudi Jadran, je manj.
Njok cmok
Čemažev njok z mladim kozjim sirom in klobaso je zvezda degustacijskega menija, saj gre za cmok, ki je, torej, dovolj velik, da je v njem dovolj krepkosti in posebnosti lokalne klobase in kozjega sira; slednji mu s kremo tudi okusno podstavlja hrbtenico.
Parmigiana
Italijanska zelenjavna gratinirana klasika v Gredičevi enoporcijski ramequin izvedbi: sestavljanka iz jajčevcev, paradižnika in parmezana. Čeprav je parmigiana vedno dobra, tudi ko je hladna, si tukaj njene vročine še bolj vesel, ker ni le ”tvoja”, temveč je poseben obred, da ne smeš preveč hiteti. Pazi, torej, da ne primeš ognjevarne ramequin posodice, pa čeprav je ”brezročno” težko zajemati … Preprosta jed, s katero Gredič poudarja svoje izletniško poslanstvo – obiščite nas, četudi le za eno jed.
Kopunova rulada
Glavna jed mesnega pomladnega degustacijskega menija, rulada kopuna z lokalnim sirom in artičoko, s koncentrirano mesno omako z beluši in rožmarinovim pirejem, ne razočara, ker dejansko razveseli. Zato, ker je kopun, saj je neprimerno ”več” od kure, ker je rulada, ki je sočno-mesna, ker so beluši, ki to jed nadgradijo, šparglji pa bi jo kaznovali, ker so artičoke, pa čeprav so le ”omenjene”, in ker je izvedba dovolj chefovska, da ne prestraši enostavnejših Gredičevih gostov, prav tako pa ne razočara zahtevnejših.
Štrudelj
Jabolčni štrudelj s pinjolami in hruškovo kremo. Ker je v degustacijskem meniju, morskem in mesnem, ga je potrebno vzeti kot Gredičev ponos. Morda, če bi bil vsaj s sabajon in svež, saj s pinjolami vseeno ni čisto klasičen.
Millefoglie
Gredičevih tisoč listov, ki jih krasita pomarančna in limonova krema.
