Arkade
Med arkadami rastejo paradižniki, da ne potrebuješ solate. A tako se trudijo s prijetno senco, da so v zgodnjem večeru še pretopli za zobanje, zato pozove gospodar: ”Pa gremo še prej do bazena,”
Mangalice
torej si vmes ogledamo hitro rastočo novo Hišo pršuta in si med špalirjem poletne zelenjave mimogrede naberemo še prleških paprik, preden pridemo do globanje, v kateri grulijo in čofotajo debelo zamaščeni črni pujsi. Kar je potem za večerjo, je le del naravnega kroga, v katerem je najbolj živa slovenska kmetija dobila še tisto edino, kar ji je doslej manjkalo, pravega chefa.
Pozdrav
Ker brez kalamarov ne gre v ”nobeni” slovenski gostilni, jih (n)imajo tudi pri Cigoju, le da so njihovi, potemtakem, sladkovodni; ker so tako sladki in je ob njih emulzija … Za pozdrav iz kuhinje so svinjski in ocvrti, z majonezo olivnega olja, timijanom in limono. Ne le zato, ker se na kmetiji vse porabi, temveč, ker se začne, pravzaprav, v kleti. Ne le zato, da se zve, da pujsi nimajo zgolj tac, ki jih toliko visi s stropa, temveč, da se pokloni. Ne le zato, ker so tako velike, da jih gospodar reže, kot da bi igral na tretje čelo, temveč, ker so tako sladke, da se sladkost drži še – uhljev.
Chef
Na takšno podlago, ki tako hrusta in tako prste oblizuje, se lahko pije. S takšno klarnico, 2017, ki je tako živahna, pa se lahko je. Ker je pri Cigojevih živahnega veliko, mangalic v bazenu, krškopoljcev v hlevu, kopunov v ogradi, goveda, križancev angus-limousine, na hribu, se že začne z dolgimi poskoki. Odkar se vinska kraljica, potem ko je doktorirala, ukvarja še z otroci, je njen mož iz pomočnika tašči napredoval v chefa kuhinje.
Zajčji file
Nastalo je sožitje starega in novega, tastovih mesnin in taščinih vrtnin, na roko rezanega, z žlico zajetega in z ostrim nožem odrezanega, ter zetovih rezin. Rok Rupnik, 39 let, z izkušnjami iz Kendovega dvorca, Asa, Cuba, Separeja in Slona, zajčji file, hladen, sočen, mehek, tanko nareže, skrbno zloži in dišeče obloži, s svežimi lisičkami, na hitro popečenimi, da ostanejo čvrste, in kombiniranimi s sladko-janežno grenkobo nalistanega surovega koromača.
Svinjski jezik
Ohlajenemu svinjskemu jeziku pa doda popečene poletne bučke in se tašči prikupi z njeno za ozimnico pripravljeno okisano papriko ter bučnim oljem iz njene domovine.
Pršut
Če kdo zaradi tega pogreši narezek, pod katerega se pri Cigoju podpisuje že sin Miha, naj ve, da tako sit in odžejan – ”marelični” zelen, 2017, ima rad hladne predjedi – ni dobro na pot, zato je pametno ”potrpeti“ do zajtrka, kjer te pričakajo ”stari” pršut, panceta, lardo, salama, klobasa in vedno še kakšna posebnost, ki jo gospodar ”pravkar preizkuša”.
Medalje
Ker pa je na Cigojevi vinogradniški kmetiji, ki ima celo klet polno vinskih medalj in cel hrib poln živali, toliko zelenjave,
Vrt
da si jo boste še vi ”morali” za domov nabrati,
Juhi
smo poletno vročino orosili tudi z juhami. Hladna bučkina juha je zmogla le odžejati, hladna paradižnikova, ki smo jo kar sami ”popravili” s čilijem, pa tudi zapeči. A namen je bil dosežen; če nam je bilo včasih žal, ker smo pri Cigoju prehitro omagali, smo bili zdaj veseli, da smo počasi daleč prišli. Seveda so Arkade še vedno mesna gostilna, ki ji med kmetijami ni para, toda zdaj se med repom in rilcem tudi zelenjavnega toliko dogaja, da lahko do konca večerje pridejo na vrsto (skoraj) vsa gospodarjeva vina.
Ravioli
In tako smo se tudi pri raviolih čudili, zakaj je bil Jordan Cigoj med prvimi maceratorji, zdaj pa mora globoko v klet, da najde še kakšno od tistih oranžnih steklenic. Morda so tudi tega krivi turisti, ki jim je dovolj le zaviti z avtoceste, pa so na kmetiji, a jih je preveč, da bi poznali razliko med pršutom, ki ga je naredila burja in onim, ki ga je izdelala industrija, da bi vprašali, kako je ime volu, ki je dal za tako debeli stejk, da bi vina izbirali jedem, ne pa žeji, in da bi si umazali nogavice, ko bi z natikači čofotali okrog bajerja mangalic.
Zato si je za takšne kmetije potrebno vzeti čas. Le tako se, namreč, lahko prepričaš, da gre k raviolu, ki je polnjen s skuto in figami, boljše sveža malvazija, saj se z njenimi cvetlicami ujema chefovo zeliščno olje,
Maltagliati
k domačim ”ostankom” testenin (maltagliati, ki ostanejo od rezanja širokih rezancev) s kremo iz svežega fižola pa macerirana, 2016, ker njena slanost boljše kroti zeliščnost žajblja, česna in kruhovih ocvrtkov.
Prata
Pa še tisto, kar ostane v kozarcu, je veselo mangaličine odojkove prate, saj je zraven dušeni in pravi ptujski luk. Ker je ob ob tako ”počasni” pečenki tudi nežna maslena omaka z drobnjakom, pa bo vesel še kdo. Tudi zato, ker gre k njej vedno in najboljše ”navadni” pire krompir.
Paleta
Za finale ni bilo potrebno veliko, a zato, ker ni bilo malo … Velja tako za vino, cabernet sauvignon, 2012, iz 20 let starega vinograda, kot za (goveje) meso, ker tudi on ni bil file, a zato nič slabši kos. Lažni file iz podolgovate mišice na sredini plečeta, ki se ji tam na Vipavskem reče paleta, je bil tako dolgo in nežno dušen, da je ostalo le še – meso. Prvinskost na iskreni način, zato zraven le prav takšna zelenjava, dušeno sladko zelje in cvetača s teksturo ocvrtka. Nič lažjega, nič napačnega, le kos mesa, ki se ga zato tako težko dobi, ker ga mesar raje odnese domov. Cigoj ni nič boljši …
Pizza
Sicer pa so tega, da so pod Arkadami tako podjetni, veseli tudi sosedi. Ob petkih jim zdaj iz Črnič ni potrebno hoditi v Gorico, saj imajo pizze tudi pri Cigoju, le da ima pri njih picopekinja doktorat, paradižnički rastejo kar pod arkadami, lisičke je potrebno sproti pobirati, da jih v gozdu domači pujsi ne pohodijo, pršuti pa se tako zračijo na njihovem podstrešju in zorijo v kleti.
Cmok
Da smo zmogli potem še marelični cmok, gre zahvala sladki malvaziji, 2012,
Pita
za slivovo pito z amaretto sladoledom pa je bil zaslužen sladki rumeni muškat, 2016. Če se vam zazdi, da ste po vsem tem za sladke sanje preveč siti, je v zelenjavno-mesno-vinsko doživetje na družinski kmetiji Cigojevih v ceno vračunano še to, da vas za lažje spanje domači kuža popelje na nočni sprehod po vasi.
Ocena: 2 srčka
Vprašajte starega črniškega župnika, zakaj se vedno ob isti uri pripelje na dvorišče, na ozkem obrne, naloži polno menažko, in se odpelje, še z enim obračanjem zaradi ozke ceste. On bo že vedel, saj ima 99 let in noče zamuditi nobenega Cigojevega sobotnega kosila! Zato, ker pod Arkadami od prašiča ne ostane čisto nič, zelenjava raste za mizo, pršut pa diši po Slemici, Vogrščku, Široki grapi, trnju in zeliščih, po domači krmi in globokem blatu, pa tudi po lati, s katero gospodar ali sin vsako jutro najprej počohata velikega merjasca.
Cigojevi, od leve: Jordan, Silva, Maja in Rok
