Špik
Iz starega penziona Špik je med pandemijo v Gozd Martuljku zrasel butični hotel Triangel z razgledom, navzven in navznoter; z 12 sobami in 4 apartmaji v depandansi.
Chef
Mladi Jeseničan Dejan Trkulja je bil chef že v dvorcu Lambergh v Begunjah. Po zaprtju tamkajšnje restavracije je dobil priložnost v Gozd Martuljku, kjer kuha gostom na očeh.
💛
Triangel ne razočara, ker je nov, a to ne pomeni, da je brezoseben. Čeprav ima rad čiste linije in svetle barve, njegova toplota ni odvisna le od kamina. V njem se počutiš prijetno zaradi topline in gostoljubja, v njem ješ dobro, ker ne pretirava in prehiteva, v njem si rad, ker sta hitro prijatelja.
Gost mora biti zadovoljen, da se še vrne. Triangel za to poskrbi že brez hrane; ker je ravno tam, kjer je najlepši razgled in je vse blizu, nov in lep hotel; ker je okrog kamina, na terasi, za mizo prijetno; ker kuhinja in chef vse odkrivata in nič ne skrivata; ker so vsi prijazni in imajo žar v očeh.
V Trianglu je sicer kot v mestu, a tudi kot pod gorami, od obojega ravno prav, da ni zahtevno, preveč, odveč, da je dovolj preprosto, dovolj lepo in, skratka, dovolj dobro. Za en srček so jedi, ki upoštevajo sezono in okolico, ki poznajo tradicijo in ki jih chef ”zloži” brez (pomembnih) napak. To pa je ravno prav, za gore, dopust, aktivnost, počitek in cesto; dovolj, da se zazna drugačnost (kulinarike) glede na okolico, vendar tudi skrb za lokalnost (sestavin) in svežino. Trianglova zgodba je v okolju (Špika), ki je sestavni del krožnika, in ambientu (hotela), ki ga opredeljujeta sodobnost čistih linij in odprta chefova kuhinja.
Restavracija
Triangel te v svojih sobah razvaja z razgledom, velikostjo, udobjem, celo razkošjem; toda v restavraciji ti dovoli, da si le lačen. Zato Triangel ni velik, temveč butičen hotel; in zato to ni hotelska restavracija, temveč sodobna gostilna, s chefom in odprto kuhinjo (za zunanje goste).
Pozdrav
Maslo od Podjeda (mlekarstvo Podjed) z zelišči in solnim cvetom; krema rdeče postrvi in postrvji kaviar; hrustljavo wonton testo, skuta in prah črnega oglja. Pozdrav, ki združi pogrinjek (couvert) in chefovo predstavitev, na deski deluje elegantno in ambientu primerno. Sporočilo se sliši in okusi – da Triangel pozna dobavitelje, ki so z gorenjskih kmetij; in da chef pozna sodobne trende, ki so bolj urbani kot podeželski. To se sklada z ambientom, tako pohištvom kot z odprto kuhinjo, in gosti, ki v Triangel ne pridejo zaradi srčkov (vrhunskosti), vendar so veseli, ker jih z enim že pozdravijo!
Karpačo
Brancinov karpačo, marinirian s solnim cvetom in olivnim oljem, sipina majoneza, limonova majoneza, peteršiljevo olje, peteršiljeva pena, pomarančni kaviar. Dvoma ni, Triangel želi, da se njegovi urbani gostje počutijo domače. To ni domača in planinska kuhinja, temveč sodobna, všečna in mestna, saj je to nov hotel, pa čeprav je nastal na prostoru starega. Zato je tako sodobna izvedba morske stalnice, ki jo kuhar sicer potegne neposredno iz morja, zato tam ne potrebuje okraskov, majonez, olj, pen, tukaj pod Špikom dovoljena (in lepa).
Tatar
Goveji tatar, majoneza iz bohinjskega sira, dehidriran rumenjak, okisana redkvica, domače zeliščno maslo, toast. Lahko bi ponovili vse, kar smo že brancinovemu karpaču, zato raje še nekaj dodamo: toast je kupljen, a ni toastan, temveč je opečen na maslu; meso je sicer ”namaz”, a ima dovolj tatarsko prepoznaven okus; dodatki so barvno usklajeni, a imajo tudi logiko v ustih, zato bi si želeli še malo več (kot le za okras) tako okisanih redkvic. Skratka, velja za obe predjedi: dober začetek!
Goveja juha
Goveja juha z domačimi cmočki in korenjem: domača goveja juha, zdrobov žličnik in kuhano korenje, drobnjak. Goveja juha je dobra, ko o njej ni potrebna velika debata.
Tortelini
Domači tortelini polnjeni s skuto in rukolo, poširan rumenjak, črni oreh, spodaj krema pastinaka, vložena rdeča čebula, peteršiljevo olje in pri mizi dolita čebulna esenca. Tudi ta jed se predvsem trudi, da bi bila všečna (in sodobna), vendar jo rešuje tudi nekaj odlik: prva je esenca rdeče čebule, druga pa vložena rdeča čebula. Čeprav je sestavin veliko, gre zahvala za nadokus eni (čebuli).
Krvavica
Krvavica po “naše”: pečena krvavica (bio kmetija Pr’ Vahu) z zelenim jabolkom, krompirjeva pena, ocvrta kisla repa, peteršiljevo olje. Ker so se sodobni izletniki in dopustniki naveličali babičine kuhinje, hodijo v Gozd (Martuljek) zaradi dogodivščin (in dekonstrukcij) …
Sorbet
Pred glavno jedjo: mandarinin sorbet in mandarinin gel, pri mizi dolita hišna penina Chardonnay Frangež 2011. Lepo, učinkovito in dobro!
Bedro
Nadevano piščančje bedro z jurčki, krema sladkega krompirja, domač skutin štrukelj s suhimi slivami, glazirana rumena koleraba z medom, peteršiljevo olje, vinska omaka. Nedeljski piščanec kot v mestu, toda iz gozda.
Krača
Svinjska krača, krompir z ohrovtom, korenjev pire, glazirana rumena koleraba z medom, poprova omaka. Kdo nima rad sočne svinjske krače in katera krača iz sous vida ni sočna? Glede tega Triangel zadane z všečnostjo, ki ima zagotovljene navijače. Ker krači doda še gorenjski zos, je uspeh zagotovljen.
Biskvit
Biskvit bele čokolade namočen v rumu, sladoled bohinjske kisle smetane, kompot ribeza in korenja, oves, sladka krema pastinaka, čokoladni crumble, praženi orehi. Ambiciozna sladica, ki ne kombinira le tekstur, temveč tudi različnost sestavin s sodobno uporabo zelenjave pri sladkanju.
Sneg
Sneg s Špika: snežene kepe, vaniljeva omaka, malinov sorbet, dehidriran beljak v obliki meringe, čokoladni drobljenec. Za hišno sladico so jo izbrali gostje!
