Na strehi
Operna klet, ki je bila prva morska restavracija v Ljubljani, ob Operi in parlamentu, ni več v kleti, temveč na strehi (in na vrtu ter v bistroju), a še vedno vabi na morske jedi.
Operna klet
Operna klet je zajtrk za raziskovalce ljubljanskih znamenitosti, ki spijo tam, kjer so njihovi prednamci ponočevali. Operna klet je kosilo za izbrance, ki se ne skrivajo v poceni kleti, temveč hočejo med ljudi čez cesto. Operna klet je večerja za traviato, ker na koncu vedno zmaga ljubezen (do morskih jedi). Operna klet je za lačne morskih jedi, ki ne potrebujejo novih jedi, ker so stare večne.
💛
Še zmeraj je staro, a na nov način, še zmeraj je tradicija, toda z današnjimi usti, še zmeraj je legenda, toda z novimi igralci, še zmeraj je morje, toda v njem je manj rib, zato jih je potrebno pravočasno naročiti, še zmeraj je klet, toda zdaj je na strehi, še zmeraj je zajtrk, toda z njim se začne, ne konča.
Ker smo Slovenci ”nori” na morske jedi, Operna klet stari tradiciji dodaja le sedanjost; odkar se je iz kleti preselila na vrt, v bistro in na strešno teraso, so jedi še vedno kot nekoč (že sto let), a vseeno so današnje sveže, hrustljave, dišeče, žive in, nezanemarljivo, lepe. Zato je nova Operna klet popestritev spomina na osliče in lignje, čeprav so prvi v menzi vsak petek, drugi pa so sinonim za jed, ki je povsod. Operna klet je morska klasika, vendar na nivoju. Operna klet je tradicija, vendar danes.
Pogrinjek
Mize (v notranjosti) so bistrojske, torej nepogrnjene in majhne. To ne moti, saj je prostor majhen, mize pa okrašene z zlatim vezenjem in lepo vazo. Škoda, da ni prtičkov iz blaga. Kruh je bil domač in iz dopeke še topel. Lepo presenečenje je bilo odlično oljčno olje Boscomonte.
Hobotnica
Hobotnica v solati – mehke, a še dovolj čvrste lovke, krompir natančno in drobno narezan, paradižnički, brez moteče čebule – je bila ena boljših izvedb, ki sva jih ”morala” naročiti v zadnjem času. Morala zato, ker je hobotnica v naših gostilnah mašilo ob pomanjkanju kuharskih idej za hladne predjedi in gostov za naročilo. Operna klet se zaveda, da gostje nimajo ambicij …, zato raje stavi na nostalgijo. Ker to izvede korektno, je nad dolgočasnim povprečjem!
Kapesanta
Jakobova pokrovača gratinirana z malvazijo in sirom. Kar je drugače, je krožnik, saj je še balzamična risba na njem nostalgično-generična. A vseeno, ko poskusiš, moraš priznati, da ima Operna klet občutek, ki generičnosti ne obremenjuje s površnostjo. Če je ta rak naših celinskih gostiln, ki ne morejo preživeti brez morskih jedi, pa čeprav jih ne znajo pripravljati, Operna klet ve, zakaj kapesanti dolije malvazijo, ki je ne opijani. pač pa osoči. Gratinirani sir zaradi tega ni zažgana ”žvaka”, pokrovača pa ni izsušeno-ubita.
Črna rižota
Črna sipina (in lignjeva) rižota ni drugačna le zaradi (lepšega) krožnika, temveč tudi zaradi parmezana. Ker ga ni … Če je ”skrit” v rižoti, je to pohvala, da ga ni v skodelah, ki drugje krožijo po mizah in njihova vsebina nima nič skupnega ne s parmezanom in ne z regianom, pa je zahvala. A zakaj se potem dobra rižota zadovolji le s tem, da je riž črn, sipa pa mehka?! Resda je za večino črnih rižot (gostov) povsem dovolj. Toda, ali bi jih res prestrašilo namesto grahovega kalčka kaj bolj sodobno-kuharskega?
Ribja juha
Če naročiš kot prvi hod ribjo juho, si morda še presenečen, ker dobiš na mizo škamp … Če pa že veš, da Operna klet ”stare” jedi le lepše zloži, mirno počakaš, da ti natakarica popečeni škamp prelije z ribjo osnovo, ki jo ”začinja” žafran. ”Pogruntavščina” je barvno všečna in tudi juhi ne gre oporekati čistosti ribjega okusa.
Ocvrti lignji
Ocvrti lignji po chefovo so povaljani v moki z dodano mleto rdečo papriko. Zraven je remuladna omaka. Spet, zelo korektna izvedba, ker v Operni kleti se cvre sveže in sproti, in na že hvaljenem novem servisu, a tudi v tem primeru je to – vse. A ravno to hoče večina!
Oslič
Pohan oslič s krompirjevo solato. Čeprav je to tradicija Operne kleti, je oslič ocvrt v panko drobtinah. In to mu je zelo všeč! Hrustljavost panade je nadgrajena, sočnost ribje sredice pa ohranjena.
Souffle
Čokoladni souffle v sredici sicer ni bil tekoč, a saj je bil narastek, ki ni ”lava cake”. Zato je bilo 10-minutno čakanje nanj dovolj okusno poplačano.
Vinska spremljava
Vinska karta z 32 etiketami ni le za ocvrte lignje, temveč tudi za poslance in po operi. Etiket ni veliko (30+), vendar med njimi najdejo k lignjem nekaj navijači vseh vinskih stilov, ki jih razveseli, da so vsa vina (razen šampanjcev) na kozarec.
Aperitiv, penina Brut Medot. Pohvalno, ker toliko penin na kozarec. Rebula 2021, Prinčič, in Aurei pinot, oranžno, 2021, Prinčič. Priložnost za primerjavo dveh stilov istega vinarja.
