Amon
Ob starem šanku je kot v vinogradniškem Virštajnu pred stoletji, v rustikalni jedilnici je za velikimi lesenimi mizami in v separejih družabno in intimno hkrati, v pokritem zimsko-letne vrtu je ob skrbnih pogrinjkih praznično-nedeljsko razpoloženje, na terasi z balkonom pa je razgled na Amonovo podjetnost.
Račja pašteta
Medtem ko pristne domače gostilne izumirajo, je Amon vedno boljši z ‘enakimi’ jedmi, ki skrbno in trmasto vztrajajo na tradicionalnosti, a imajo podpis chefinje in Amonov okus po vedno boljšem. Ob vsem tem pa še eko, bio, trajnostno in naravno, o čemer vsi govorijo, a nikjer ti še za domov ne zavijejo kot pri Amonu!
Pašteta iz račjih jetrc, klasična in pikantna, orehovo maslo, okisana šalotka, metina vinolada, fermentirana rdeča čebula, domač ajdov kruh z orehi in domač koruzni kruh.
💛💛
Amonove jedi so skrbno pripravljene; trmasto vztrajajo na tradicionalnosti, toda s finim občutkom za sodobno in s podpisom chefinje. Krožniki so dodelani, priloge so ciljno izbrane, jedi pa so celote; vsaka ima svoje in hišne posebnosti, v vsaki je poudarek na sestavinah, dobaviteljih in naravi. Ob vsem tem pa še to, o čemer vsi govorijo, a nikjer ni tako sonaravno kot pri Amonu. Zaradi vsega tega imajo Amon in Amonove jedi – Amonov okus! To pa je tisto, kar se imenuje nadokus in je za 2 srčka!
Kozjanska razgibanica: vlečeno testo z orehi, listnato testo s skuto in krhko testo z jabolki, zraven izabelin sorbet, jurkin kuli in karamela. Vsak nadev ima svoje testo, vsa testa so kuharici v ponos, jedcu pa v problem (Kaj bom pa zdaj drugje jedel?), vsi nadevi so tako klasično-preprosti v zasnovi in tako neklasično-izjemni v izvedbi, da je žalitev, če jih primerjamo z gibanicami. Kdor ne zna speči razgibanice, speče pač le gibanico.
Trgovina
Pri Amonu se obisk ne konča s sladico, temveč s trgovino. Ekološki izdelki iz lastnega ekološkega sadovnjaka s 100 drevesi, ekološka zelenjava in zelišča z lastnega vrta, vina iz lastnih vinogradov Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega območja.
Vino
Lastnim vinom je Amon dodal tudi nekaj izbranih ekoloških vin iz Slovenije in Francije.
Nasmeh
Nasmeh, s katerim pridejo in gredo, je pomemben za Amonove goste, ne srčki! Pridejo že dobre volje, ker imajo radi domačo, družinsko, znano in veliko (vinarstvo, turizem, golf, kmetija, ekologija, trgovina, restavracija) gostilno, ki pa ni le podjetna, temveč v njej tudi vse uspešno deluje. V njej so dobre volje, ker so dobrodošli, ker je urejeno, ker so med prijatelji, ker se udobno in prijetno počutijo. In širokega nasmeha se poslovijo, ker so dobro jedli; ne, še boljše, ker so dobro jedli po Amonovo!
Aperitiv
Zeljnica z dodatkom čilija predstavi Amonovo filozofijo; je hkrati aperitiv in jed; odpravi izumetničeno dilemo, ko žganje ni aperitiv, penina pa ni za domačo gostilno.
Pozdrav
Pozdrav iz kuhinje: domače maslo z zeljnico in rdečim poprom na mlincu z rožmarinom. V domači gostilni je pozdrav iz kuhinje nadstandard – torej poveš, da si boljši; hkrati pa je ta pozdrav domač, lokalen, tradicionalen in amonovski.
Goveja juha
Goveja juha s ponvičnikom, govedino in korenjem. Odlična juha iz škotskega goveda (”Od tukaj, malo nad nami”), pravi ‘stari’ ponvičnik, in govedina, da bi jo z veseljem jedel kot ‘sladico’ še s praženim krompirjem in jabolčnim hrenom. Prav je, da je v domači gostilni goveja juha dobra kar za 1 srček. Toda, ta juha je bila še boljša!
Česnova juha
Česnova juha s profiterolom in koriandrom.
Ravioli
Ravioli Amon Raa: polnjeni z albuminsko skuto in črnimi tartufi, omaka s smetano in chardonnayem, bazilika, žajbelj, zorjen ovčji sir. Amon ima rad (tudi) testenine, ki pa jih ne pripravlja generično, temveč po svoje. Ti sončni so všečni (tartufi, smetana, vino), vendar tudi skrbno dodelani, z dobrim testom, primernim in prepoznavnim nadevom in omako, ki jih ‘osonči’, da so lahki, živi, veseli. Več je v podrobnostih, ki so dodane z razlogom. Dobro je, ker tartufi ne zavladajo, temveč ostajajo v ozadju.
Svinjski steak
Svinjski tomahavk, pečen krompir, bučke in paprika, čebulna marmelada, omaka. Na hiter pogled je razlika le v dolžini kosti. Ker pa se s takšno ‘kostjo’ kar nekaj časa ukvarjaš, spoznaš še druge razlike. Zelenjava: le dve opečeni ohrovtovi rezini zadoščata, da pozabiš ‘poletni zdrs’ zelenjave z žara; čebulna marmelada ni le dobra (ker deluje sveže, ne lansko), temveč se odlično ujema z resno mesno omako in dolgo pečenim česnom, ki vsi skupaj odločno negirajo kotletno-žar-generiko.
Pečena račka
Pečena račka, dušeno rdeče zelje, mlinci in hrustljavi veliki ocvirki, vinolada. Koliko ‘takšnih’ račk je v slovenskih domačih gostilnah, predvsem jeseni, oziroma okrog martinovega?! A Amon ima ‘martinovo’ račko vedno. Toda njegova ni zato vsakdanja, tako kot martinove niso večinoma nič posebnega. Gre za to, da je to preprosta jed, ki jo vsi delajo zelo podobno, toda zaradi podrobnosti so vseeno velike razlike. Pečena račka ne sme biti nič posebnega, saj mora biti sočna, mehka, prav mastna, po koži dovolj hrustljava; tako kot morajo biti mlinci mehki, sočni in mastni, pa rdeče zelje kot kozarec najboljšega zorjenega in marmeladnega vina. A četudi so potem vse takšne, ena vseeno bolj tekne. Zato, ker na tem krožniku ni obilja, nič ni preveč, a tudi nič premalo, račka ima svoj prepoznaven nadokus, tako kot tudi mlinci in zelje. Račka ne plava ne v omaki in ne masti, a vseeno ima vsega dovolj. Pirin cmok s skuto in krompirjem.
Pita
Pita s suhimi slivami. Na lončenem čoku je majhna pita z dvema sadnima poljuboma. Najmanjša pita domačih gostiln? Ne, najboljša! Vsaj pozimi, ko ni svežega sadja, in se Amon znajde s slivovim pražencem.
