Gostilna Slovenija
Duša Franclove tradicije je gostinski vrt, na katerem vedno cveti in žubori. Pod kostanjevo, lipovo ali leseno senco, Franclovo udobje je karirasto pogrnjeno in gostilniško gostoljubno, tukaj so skupaj bližnji in daljni, lačni in žejni, hitri in počasni, zato je najbolj pomembno, da se ob vodnjaku ali starem šanku ali preprosto v dveh jedilnicah vsi počutijo domače. Gostilna Slovenija!


Pozdrav
Ajdov hrustek, goveji karpačo, tartufova krema, domača slivova marmelada. V pozdravu za dva (velika) grižljaja je vse, da se v Francla zaljubiš … Ajdov hrustek je zaradi zvona GS nad vhodnimi vrati, slivova marmelada zaradi podeželske domačnosti tradicionalne celjske izletniške gostilne, goveji karpačo iz ‘neznanega’ kosa (tri-tip) zaradi pomlajenosti stare gostilne (1895!), in tartufova krema zaradi kuharja, ki želi dokazati, da tudi on zna kremiti in peniti. Vse skupaj pa, seveda, zaradi Franclovih zvestih gostov, ki že vedo, kaj bodo naročili, zato jim je tako všeč, ker ne vedo, kaj in kako jih bo prihodnjič pozdravilo. Tri vrste domačega, vsak dan svežega kruha z zgodbo-vsebino (klasični beli z maslom, koruzni brez glutena in laktoze ter kruh s čemažem).
Goveji jezik
Prekajen zorjen goveji jezik z bučnim oljem, trdo kuhanim jajcem, paradižnikom, šetrajem in koprom. Zraven prinesejo dobro (praženje brez soljenja) štajersko bučno olje (Mustafa iz Rač). Nalašč smo zapisali vse, kar je na krožniku, ker ni nič – preveč. Ker je jezik sočen, mehek, polnega okusa, tanko zrezan in pravilne (ne mrzle) temperature, namreč ne potrebuje nobenih motečih dejavnikov (čebule, na primer). Poješ ga, ne da opaziš …, ker je bolj prijazen in fin od klobas.


Kurja juh’ca
Krepka kurja juha z jetrnim štrukeljcem. V juhi kolobarji korenja in majhni koščki piščanca, po vrhu drobnjak. Juho čez štrukeljc dolijejo pri mizi in vrček z juho pustijo na mizi, da si lahko še doliješ – kar je nujno, ker je juh’ca razlog, da se na Francla vedno spomniš, ko začutiš, da se te ‘nekaj loteva’. Res krepka juha, ne le juh’ca, pravi bouillon v smislu esence mesnosti, pri katerem zaradi umamija kar sumiš, če ga je zmogla le ‘navadna’ kura. Čeprav so na izbiro tudi rezanci, si štruklja neprimerno bolj vesel. Dobra juh’ca je z njim Franclova specialiteta, Čeprav velja, da kdor ne je vsako nedeljo goveje juhe, ni Sloven’c, priporočamo, da druge dni v tednu raje razmislite o tej/takšni kurji juh’ci!
Njoki s piščancem
Domači njokci s piščancem. Francl je Gostilna Slovenija. To pomeni, da je tradicionalna, domača, slovenska gostilna, ki jo imamo radi zato, ker se v njej preprosto dobro je. To je potrebno poudariti, preden se lotiš njokcev … Kajti vsi vsak dan ne pridejo na Franclovega piščanca ali ob posebnih priložnostih na Franclove posebnosti (škampe, na primer). Mnogi bi le nekaj malega in na hitro. V takšnih lačnih trenutkih pa se našim narodnim nošam rado zgodi, da podležejo italijanskim vižam. Ne Francl! Njegovi noki so le domači, le osočeni s krompirjevo kremo in oblanci (‘italijanskega’) sira, ter le s piščancem (in z lisičkami, če jih ni preveč že v drugih jedeh).


Lisičke z jajcem
Popečene lisičke, poširano jajce, omaka, zelišča. Lisičke pečene na česnu in peteršilju, poširano jajce, krompirjeva krema in ocvrta čebula. Franclov dokaz, da ‘večno’ ponudbo sezonsko osvežuje, in da želi biti drugačen. Ker je sezona lisičk, jih ima v treh jedeh, ker jih drugi zmešajo v jajce, se on malo bolj potrudi. Resda se jed trudi, da je (le) všečna, a to ji ne smeš očitati, saj jo dobre volje poješ. Zadošča, ker nisi, spet, naročil mesa, in lisičk nisi spet jedel na enak način.
Vegetarijansko razvajanje
Vegetarijansko razvajanje ni le del Franclove želje po gostoljubni komunikaciji (juh’ca, njokci, štrukeljc, jelenček, špecijal krškopoljc, kračica in bištek), temveč je to res. Prvič, res vegetarijansko, ker nista le paprika in paradižnik z žara in korenje iz juhe, in drugič, ker je res razvajanje, saj se lahko razvadiš, da pri Franclu ne boš več naročil kot vedno, torej piščanca ali žabjih krakov. Na krožnik, ki ga porišejo z, recimo, rdečo peso, zložijo ne le zelenjavno-različno, temveč tudi kuharsko-pestro. Nastopajo: fregula s cvetačo, pečena cvetača, domači skutni štrukelj, popečena paprika, veganska sarma v ohrovtovem listu, ajdova kaša, krompirjev ocvrtek in popečena različna zelenjava; pa, najbrž, še kaj. A, kot rečeno, ne gre le za številčno različnost, temveč tudi za vsebinsko. Glede na to, da ima Franclov jedilni list le dve strani, se sprašuješ, kje vse se skrivajo te mesne priloge. Ali pa je to in tako nalašč in le za vegetarijance?!


Telečja jetra
Telečja jetrca z lisičkami na maslenem krompirjevem pireju. Jetrca se ne ponašajo le s čopom (ocvrti ostružki korenja in sveže ‘veje’ koprca), temveč tudi z dnom. Kombinacija klasičnega krompirjevega pireja, gostilniške mesne omake in sezonskih lisičk je, namreč, dovolj, da klasična malica potrebuje Franclov veliki bištek. Jed, skratka, ki jo vsaka domača gostilna potrebuje za dokaz domačnosti, toda s Franclovim dodatkom za umetniški vtis, od krožnika do čopa. Lačni gostje imajo to/tako radi!
Marelični cmok
Marelični cmok. In pika! Ker je dovolj le ime, da si ga v gostilni in julija vesel, saj doma za cmoke nimamo več časa, pa čeprav jih imamo vsi, brez izjeme, tako radi. Kajti, seveda, tudi Francl ‘mora’ imeti na jedilniku vedno tiramisu, ki pa je, najbrž, dober, saj ni vrečkast, temveč domač, a zato noče ostati brez cmokov – ko so zrele marelice. Zato, ker ve Francl, da je domača gostilna, to vemo tudi njegovi gostje.


Čokoladni puding
Hišni puding mlečne čokolade, sladoled, pečeni mandlji. Čokoladni puding, malinov sorbet, mandlji in smetana. Zelo retro sladica, ki pa zaradi tega ni staromodna. Pravzaprav je tako ‘stara’, da jo vsi poznamo, a se je drugi (gostilničarji) ne spomnijo, zato je v Franclu dejansko mlada. Nič čudnega, da je prodajni hit. ker je ‘le’ in dejansko preprosto dobra! Saj to ni navaden (vrečkasti) puding, temveč domače narejena čokoladna puding krema, ki je zato dovolj čokoladno krepka in značilna, da potrebuje zgolj tisto, kar ima sama najraje, in to je pri čokoladnem pudingu vedno bila in še je družba smetane ter, predvsem poleti, sladoleda, ki je tudi hišni. Na teh karirastih prtih si točno takšne ‘stare’ sladice v visokem ‘kristalu’ najbolj vesel!
Vino
Francl ima zato ‘zgovorno’ vinsko vitrino. Ne le, da je ob šanku, je tudi tako velika, da ne more nihče spregledati Franclove vinske ambicioznosti. Vina so, skratka, pomemben del Franclove zgodbe.
