Gostilna Francl

Stari Francl z novim chefom

Za KolesCe je mesto le skok čez železnico, toda pri Franclu ste na deželi, kjer letnica 1895 ni le za okras nad vrati. Toda, če je stari Francl slovel po žabjih krakih in kurji juh’ci, ocvrt piščanec pa je bil stoletje stalnica, mu je novi dodal še svoj naglas. Bogate in dolgoletne izkušnje, z različnimi kraji, gostilnami in gosti, so tista prednost, ki jo je Francl dobil z novim chefom. Čeprav je Sebastijan Kovačič iz Kočevja, sta z ženo Andrejo, Gorenjko, gostinsko obredla že vso Slovenijo (Bovec, Lepena, Ljubljana, Korte, Piran, Ljubno ob Savinji), zato se želita zdaj v Zagradu za celjskim gradom ustaliti, a s tem, da staremu Franclu dodajata še svoj kuharski in gostinski izraz.

Če se gredo drugje slovensko kuhinjo tako, da kuhajo le to, kar si vsak dan želimo na domači mizi, je Franclova kuhinja tudi po odhodu Zaverškov na toplo in zamenjavi najemnikov ohranila oboje, tradicijo in izvirnost. Čeprav se zavije pod železnico k Franclu hitro za Celjem, se za gradom velja upočasniti. Še pred juhami je dovolj hladnih hišnih posebnosti za deljenje, po njih pa sezona novemu chefu v starem Franclu kaže pot do zadovoljstva jedcev. In če je za jelenovo kračo že pretoplo, je zunaj vroč že žar.

Francl je gostilna. Gostilna na deželi, a tudi na robu mesta. Gostilna s tradicijo in stalnimi gosti. Gostilna z vrtom in krušno pečjo, a tudi s sodobno vinsko vitrino in prekaljenim chefom. Vse to niso (le) danosti, temveč tudi prednosti ”novega” Francla. Čeprav se piše drugače, je še vedno za vse Francl.