Solkanski radič
Marinirana skuša z regutom, okisano cvetačo, jogurtom z bučnimi semeni in dehidriran rumenjak. Žogica se s solkanskim radičem ne trudi le že več kot desetletje, temveč še vedno!


Žogica
V Žogici so še mize postrani, da je videti še bolj razmetano. To je tisti poslovenjena shabby chic obrabljenost, ki je v arhitekturnem dizajnu kombinacija starega (vintage) in modernega, s ciljem, da ustvari zaupanje domačnosti s pomočjo zaigrane ponošenosti. V leseni verandi sicer ni po muzejskih in etnografskih pravilih, toda Ošterija Žogica je zelo blizu preprosti slovenski predstavi, kako je bilo v gostilni nekoč.
Krompirjevi žepki
Krompirjevi žepki z regutovo omako in limono ter poprovim posipom. Ješči žepki, ker so namenjeni temu, da nasitijo. Všečni žepki, ker ne presenečajo, temveč upravičijo zaupanje. Žogičina jed, ker je za regut specialistka.


Regutov tatar
Regutov ‘tatarski’ z rdečo peso in karpačo govedine. Karpačo, še posebej, ko je govedina tako mehka, sočna in voljna in diši po olivnem olju, ne pa po prehitrem odtajanju, je vedno dobrodošel. Če je s sezonskim dodatkom, pa še toliko bolj.
Žlikrofi
Žlikrofi Žogica (smetana, peteršilj, pršut, česen). Všečna jed, ki za povrh ponudi hrustljavi pršut. Ker je to hišna testenina in celoletna jed, je njena všečnost razumljiva in pričakovana. Tukaj je dovoljena smetana, ki je drugje odveč. Tukaj je tisto jedčevo zadovoljstvo, zaradi katerega bo dal ‘navadnim’ žlikrofom prednost pred posebnimi žepki. Podobne raviole imajo, namreč vsi, ti žlikrofi pa se ravno prav malo razlikujejo tako od italijanskega kot od slovenskega originala, da so ‘original’ iz Žogice. Zaradi takšnih jedi greš v Žogico – kar tako!


Ku če bet
Regut ku če bet, solata s solkanskim radičem, kuhanim krompirjem, ocvirki, česnom, fižolom in poširanim jajcem. Jed, ki se ponavlja vsako leto, ker zaradi radičeve solate komaj čakaš konec in začetek leta. Naj bo kuhar še tako ustvarjalen z radičem, vseeno mora jedec priznati, da je solkanski radič najboljši v solati.
Fazan
Fazanova ruladica polnjena z regutom, zavitim v lardo, in kremnim sirom, zeljna zloženka s krompirjem v zeliščnem maslu. Čeprav je solkanski radič takšna (slovenska) posebnost in je Žogica zanj takšen specialist, do glavne jedi jedec tovrstno še ne poteši radovednosti. Zato je fazana v glavni vlogi še toliko bolj vesel! Tukaj je regut z lardom logična priloga in tudi ocvrti ohrovt dobrodošel okrasek. Jed ima pravzaprav vse, kar potrebuje regut, da se zaradi njega veselimo januarskega mraza.


Postrv
File postrvi polnjen z regutom in jabolki, štokolo in listi reguta. Štokolo je hrana revežev, tukaj pa jo je Žogica dodala jedi ‘bogatašev’. Vsekakor dobrodošla kombinacija, ki pomaga obema, solkanskemu radiču, ki nadgradi postrv, in krompirju z ohrovtom in ocvirki, ki je nadgrajen s takšno družbo. Pravzaprav postaneš radoveden, da bi se vrnil spet, ko ne bo več radiča, saj boš lahko videl, kaj si bo Žogica takrat namislila za štokolo.
Sladki ocvirki
Regutova krema v finem testu, fižolov mus in sladki ocvirki v čokoladi. Sladica, ki je ne pričakuješ. Četudi nisi opazil, da bi bile lahko predhodne jedi v čast regutu bolj drzne, zdaj sladici grozi nevarnost, da bo marsikomu preveč hrabra. Ampak, to ni z vidika dobrojedstva graja, temveč kvečjemu pohvala. Tako zelenjavna sladica, v kateri je za povrh še pujs v čokoladi!


Štrukelj
Kobariški orehovi štruklji s skuto in rozinami. Z užitkom poješ in poližeš! Dan ne bi bil tako lep, če se kosilo ne bi končalo vsaj z enim takšnim štrukljem.
In še (zadnji) dokaz, da so bistvo vsake dobre gostilne jedi, ki ostanejo v spominu. Zaradi tega večina povsod želi burgerje in pizze, pa čeprav zaradi tega ne ločijo med dobrimi in slabimi, samo da je; radovedna manjšina pa komaj čaka, da začnejo glavice solkanskega radiča rdečeti, saj ga bodo spet lahko jedli samo pri Žogici. Pa čeprav si vedno potem želijo, da bi v njegovem meniju našli jed, ki bo tako dovršena, dorečena in dobra kot so kobariški štruklji.
