Pomladitev
Hrvat se je pomladil in posodobil. Če ne bi bila še vedno cela Srednja vas polna ”njegovih” avtomobilov, ga ne bi več našli. Gostilna je dobila bistrojske mize in restavracijske stole, pogrinjki so fini, a prtički so še iz papirja, med mizami so žive pregrade, a na mizah so plastične vrtnice, fasada je dobila novi les in izgubila staro tablo, mize ob cesti nimajo več nadstreška, on pa ne rož, a zato je več svetlobe in lepše se sedi. Le paviljon čez cesto je še star in za domačine. Ker Pri Hrvatu niso prenovili le arhitekture zgradbe, temveč tudi jedi, je tradicija stara, vse drugo pa je novo.
Pozdrav
Pozdrav iz kuhinje: domača piščančja pašteta v tortici iz testa, brusnice, maslo, krebuljica. Hitro na mizi kot pogrinjek, hišno-značilno pa kot pozdrav iz kuhinje. Čeprav je Pri Hrvatu tudi po obnovi še vedno in predvsem domača gostilna, v kateri nočeš finih pravil, si vesel, okusne pozornosti. Oziroma, v domači gostilni je lahko dobro tudi brez srčka, a z njim – in njegovim pozdravom – je še boljše.
Postrv in šparglji
Ta jed ni Hrvatova, pomisliš, ko se spomniš, kako je bilo prej. Kjer je bila nekoč postrv pijana, je zdaj v žametni masleni omaki, zeliščno zabeljeni, s kapljami aromatično obarvane majoneze, z ličili iz kreše in hrustljavostjo sezama.
Hladno dimljena postrv, zeleni šparglji, peteršiljeva majoneza, omaka s citrusi, postrvje ikre, kreker s sezamom. Na (tako) pravem krožniku na njegovem osrednjem, vdolbenem odru najprej razveselijo barve in potem njihova zloženost. Marsikje se tukaj konča, v ”novem” bohinjskem Hrvatu pa se šele začne. Ni le lepo, je tudi dobro! Zasluga gre podrobnostim, ki niso okraski, temveč dodatki postrvji nedolžnosti. Ker je (hladno) dimljena, ji je všeč več in bolj krepkih okusov, med katerimi se dobro znajdejo tudi šparglji, ker so ravno prav ”surovi”.
Goveji jezik
Goveji jezik na solati iz zelene in jabolka, hrenova krema, balzamična redukcija (balzamični kis z medom). Če si se ob hladno dimljeni postrvi nejeverno spomnil starega Hrvata, si ob govejem jeziku vesel, ker si spoznal novega. Že dimljena postrv je jed, za katero slovenske domače gostilne menijo, da ne sme manjkati na njihovem ”sodobnem” jedilniku. A potem ne vedo, kaj in kako z njo. Nič boljše pa se ne godi (dimljenemu) govejemu jeziku, ki pa ima to srečo, da je vedno dober, pa če ga le tanko narežeš. No, Pri Hrvatu naredijo precej več! Namenijo mu, namreč, tako sočno ”posteljico”, da je pravzaprav obratno – goveji jezik je začimba ”zelenjavni” jedi.
Ješprenjeva rižota
Ješprenjčkova rižota z jurčki in bohinjskim sirom. Na vrhu popečene rezine jurčka (lepo čvrste na ugriz), omaka iz kisle smetane, zeliščno olje, mikro zelenje redkvice, kreker iz bohinjskega sira. Najboljša pohvala tej jedi je bila dolgočasnost planinca pri sosednji mizi. ”Sem Italijan, zato bi rad pašto,” je naročil. In gospodar mu je prinesel – ričoto! Ki jo je Italijan na dušek zmazal …
Stari Hrvat bi tako ”izbirčnemu” gostu ponudil generične špagete z gobami, novi pa mu je ponudil gorenjski ”orzo”, pa čeprav bi mu lahko tudi ”otroški bolonez”. Tako je prav in tako se za mizo uči lepih slovenskih manir generične tujce!
Ravioli s postrvjo
Ravioli polnjeni z rdečo postrvjo, ikre, ribji consomme, koščki dimljene postrvi, limonino olje, krebuljica. Kdo gre v domačo gostilno na več-hodne menije? Nihče; ker ve, da potem ne bo več domače … A tudi v tem Pri Hrvatu takšni nergači doživijo razočaranje! Več hodov pri Hrvatu, namreč, pomeni manjše porcije; manjše porcije pa omogočajo, da lahko poskusiš več jedi. Več jedi pa vedno pomeni več predjedi. In pri predjedeh je novi Hrvat najmočnejši! Če je stari prisegal na idrijske žlikrofe, novi ni naredil koraka nazaj z ravioli, saj so takšni, s postrvjo, v nadevu, hladno-dimljenem dodatku, kaviarju in še – najbolj! – v bistri ribji juhi, prava hišna specialiteta. Seveda, tudi krebuljico smo pri tem opazili.
Svinjska krona
Svinjska krona steak, pražen krompir in dušeno sladko zelje, omaka. Ker imajo vsi steake, ga Hrvat nima kot vsi … Za ”vse” je dovolj taljata, kdor pa želi ”naš” debeli kos mesa, si naroči kralja živali. Ni zanemarljivo, da imajo gostilne, ki (še) nimajo steakov, še vedno svinjsko pečenko. Ker pa Pri Hrvatu po lepotni operaciji ni več le tako kot včasih, je krona odrezana debelejše od kotleta in popečena hitreje od pečenke – oboje je nagrajeno s sočnostjo -, zelje ni zimsko-kislo, ampak že mlado-sladko, omaka pa ne le iz pekača, temveč iz omačnice. Da je le pražen krompir kot nekoč, pa je na Slovenskem povsod krepost.
Postrv v vinu
Postrv v vinski omaki (ribja osnova, reducirano vino in zelišča), blitva s krompirjem. Včasih je bila Hrvatova postrv pijana, ker se je utapljala v preveč omake. Zdaj bi jo pa lahko prodali tudi Italijanom kot ”in umido” (v lastnem soku). Ker so z znakom Bohinjsko/From Bohinj vse tri Hrvatove postrvi (file rdeče postrvi s sezonsko zelenjavno rižoto in postrv na žaru), je ta (naš) favorit zaradi največ drugačnosti. Postrvi v celem so pri nas prevečkrat le na žaru, filirane pa le v panadi, zato vino postrv v takšni nežni ribji omaki ne opije, temveč poživi.
Ajdov krap
Ajdov krap polnjen s suhimi hruškami in cimetom, vanilijev sladoled, drobtine z maslom in medom. Krapec kot se na Gorenjskem šika! Testo še bolj kot na zob, sladek nadev še boljši kot v slanem krapu, vse skupaj že po novem, a še vedno tudi kot nekoč.
Hruške z medom
Piškotna košarica polnjena s karameliziranimi hruškami z medom, vanilijeva krema, ganache bele čokolade s timijanom, vanilijev sladoled. Pri Hrvatu se staro ni le polepšalo, temveč se je tudi pomladilo. Če je bilo še pred leti za sladkanje v domači gostilni dovolj pet vrst nadevov za palačinke, so zdaj potrebne nove sladice, saj so se gostje že naveličali, da imajo povsod ob štrudlju le še panakoto. P.s. Hrvatov jabolčni štrudelj je še jutri dober, če si ga zavijete za domov.
Vinska spremljava
S takšno vinsko karto k Hrvatu ne vabijo le kosila in le izletnike, temveč postaja prenova kulinarične ponudbe smiselna tudi večerno in več-hodno.
Vinska spremljava (za kosilo) – aperitiv: sadjevec kmetije Matijevc; predjedi: Črna rebula 2019, Erzetič; svinjski kotlet: Kartuzijansko rdeče 2021, Sanctum; postrv: Vitovska 2017, Emil Tavčar.
