Rožmarin
Urbana restavracija, na ulici in z ulice, kombinacija prestiža, elegance, celo luksuza, ter sproščenosti, domačnosti in popularnosti. Za vsakogar nekaj: skupna miza za druženje, ob oknu in na ulici za opazovanje, ter naokrog na udobnih klopeh za wine & dine.
Wine & dine
Vino & hrana. Ena najboljših vinskih kart v Sloveniji! Za mesne junake, da se imajo s čim slikati ob debelem kosu škotske govedine, in za vinske poznavalce, da lahko okušajo najboljše iz vinskega sveta. Za vse druge pa je potrebno le vprašati natakarja, saj vedno kaj dobrega natoči tudi v kozarec. Posebna vinska komora – soba.
Steak
Slovenski porterhouse (meso slovenskega porekla, KZ Rače), kilogram mesa (in kosti), mesna gostija na veliki leseni deski, s ‘tomahavk’ nožem (prestižne znamke Laguiole) in ‘okraskom’ začimbnega masla. Ne gre le za ceno, ki je za slovensko meso enaka škotskemu uvozu (!), temveč tudi za celoten vtis: steak kot doživetje, zaradi česar se Rožmarin loči od stejk-hiš!
Bistveno je, da je dobro (uležano) meso pravilno pečeno! To ni neka ‘skrajšana’ verzija, ki bi si sous vide pomagala, to je steakhouse, zato je žar – vroč. Le takšen, namreč, zmore dovolj moči, da tako debeli steak zunaj ‘zažge’ (= hrustljavo zapeče), znotraj pusti ‘surovo’ (mehko in sočno), in da je kost ‘sladica’ za glodanje.
Pozdrav
V pogrinjku je tradicionalni pozdrav: hišni kruh z drožmi, dopečen, zato je še topel, bombica za dva, za zraven olivna tapenada z mandlji in česnom ter špansko ekološko oljčno olje Cortijo de suerte alta.
Seviče
Tri vrste rib, gof, brancin, ham in aromati, čili, mlada čebula, sok limete, oljčno olje, mango, koriander in kreša ter priporočilo natakarja: ”Zmešajte si sami!” Ceviche (tudi cebiche, seviche, sebiche; po naše pa seviče), nacionalna perujska morska jed iz surove bele ribe, marinirane v limonovem (ali limetinem) soku, začinjenem s čiliji, soljo, čebulo in koriandrom, je tudi v naših restavracijah postal moden. Nevarnosti generičnosti, ki se ravna po popularnosti, se Rožmarin uspešno izogne s svojo inačico, pri kateri prepusti delo – jedcu. Da se ne bomo prepirali, kakšen je pravi seviče, si ga zmešajte/marinirajte sami.
Crudo
Marinirana kapesanta, tuna, losos in hobotnica iz Galicije. Na krožniku še tanke rezine bučke infuzirane s kurkumo in okisane wakame alge. Spreten natakar, ker je pred ‘težkim’ steakom priporočil lahko surovost iz morja, in spreten kuhar, ker ni tekmoval z morskimi specialisti. To je predvsem všečen surovi miks, ki se ob Dravi ne pretvarja s svežino iz morja, zato mu ni pomembna toliko ‘surovost’ kot mariniranost. Drugi okusi in okraski so dodani zato, da dolgo potovanje ni bilo preveč surovo. Dovolj spretno, da je dobro!
Pokrovače
Kapesanti, gratinirani v maslu, flambirani s konjakom. Ker je maslena omaka dobra, z dovolj elegance, ki školjko povzdigne in je ne izsuši, odpustiš pokrovači, da je ”iz Sredozemskega morja”, zaradi česar ji, logično, manjka sveže živahnosti. A bil bi še bolj vesel, če bi ti jo flambirali pri mizi. Ali pa na koncu dodali vsaj še malo limonove lupinice.
Mozgova kost
Ker se tukaj vse rade pokažejo v svojih novih petkah, in jim vsi radi kažejo svoja strnišča, je v petek zvečer polno zaradi predjedi, ki se lepo delijo, in burgerjev, ki so dovolj veliki. Ne pa zaradi tomahavkov za 99 evrov … Zato, hvala za to kost, pri kateri je vse prav: velikost mozgove kosti, zapečenost, začinjenost (le sol in poper), chimichuri omaka (za katero je značilno, da je povsod malo drugačna) in popečen drožasti kruh, na katerem se mozeg lepo topi. Preprosto in steakhouse-zgovorno!
Kari
Black tiger garnele, zlatorumene kozice, na toplo, v curry omaki s paradižnički in nakockanim jajčevcem. Všečna jed in zaradi tega ”rožmarinska”. Ta imidž, ta lokacija, ta ambient, te luči, ti in še posebej te gostje, potrebujejo barve, sladkost, privlačnost, atraktivnost, in te ”tigrice” so prav temu namenjene.
Pomfrit
Domač pomfrit s parmezanom in istrskimi dišavnicami.
