Martuljkova skupina
Iz starega penziona Špik zrasel butični hotel je ohranil staro dušo in ji dodal novo lepoto lesa, stekla in razgleda. Sončna terasa s pogledom na Martuljško gorsko verigo.
Pozdrav
Ob aperitivu ni potrebno predolgo čakati, da je miza obložena. Z domačo fokačo s sušenimi paradižniki in olivami ter s stepenim slanim maslom, polišpanem z zelišču (z vrta), se po sredini mize razvrstijo še pozdrav(čk)i: slana panakota z okisanimi šparglji, kroglica ocvrte skute, na vrhu rumenjak in zajčja detelja, ter tarte z zeliščno kremo, na vrhu potočni raki in zeleno jabolko, postrvje ikre. Že prvi grižljaji predstavijo ambicioznost, tako chefa Jona Zupana kot kulinaričnosti butičnega hotela. Chef zna, zato izvedba ni le ”bahanje”, temveč ima sestavine, lokalno in sezonsko pripadnost ter okuse, ki predstavijo celo paleto nadaljevanja. Hotel pa hoče, zato chefa ne ovira, temveč ga spodbuja.
Chef
Trianglov chef Jon Zupan je mlad, a ni zaletav. Triangel ne potrebuje vrhunskega fine dininga, ker njegovi gostje pod mogočno kuliso Martuljške skupine potrebujejo ”le” okusne jedi. Zato so nagrajeni, ker lahko danes le svaljke s kranjsko, saj se že veselijo, ker bodo lahko jutri ob ”ta-bornem” ognju vseh sedem hodov. Chef jim ”dovoli”, da so na dopustu. To je največja odlika, zaradi katere je ob vsakem obisku – še boljše.
Hotel
Triangel je hotel, v katerem si nagrajen z razgledom, chefovo predstavo v živo in z udobjem. Iz postelje (in s pomočjo info tabel na steni) se skozi daljnogledne line zaljubiš v Julijce. Visoki Oltar je z 2621 metri najvišji vrh Martuljške skupine.
Degustacija
Waldorf solata s tremi (Trianglovimi) srčki. Miniaturnost, ker ni solata, temveč začetek scenosleda, ki osveži z zeleno, jabolkom in okisano jerebiko, okrepi z lešniki ter omasti z dimljeno majonezo. Kontrasti, črno-belo, veliko-malo in belo-pisano, pomagajo dobremu vtisu. S tem je že na začetku jasna tudi chefova smer (razmišljanja); prav vtis mu je zelo pomemben, a ne zato, da bi se za njim skrival, temveč zato, da bi z njim privabil tudi goste, ki so prišli ”le” v hotel. Ravno prav je že fino, da še ni preveč fine (dining).
Pašteta
Piščančja paštet(k)a, maline, jogurt, rukola, zajčja detelja in na krožničku opečena rezina brioša. Smer, ki je hkrati chefovska in všečna, je bila, torej, začrtana z legendarno (hotelsko) solato, zato je ”lahko” piščančja pašteta, sicer jetrno krepka, ”le” spretno preoblečena. Chefu podrobnosti niso zgolj pomembne, temveč se z njimi tudi potrudi. In smo spet pri prijetnem vtisu, ki ”navadnega” hotelskega gosta nagradi z večerjo v posebni restavraciji.
Jurčki
Jurčkov consommé, jurčki, tartufi, krompir, zajčja detelja. Na dnu krožnika je krompirjeva krema, na njej pa raviol polnjen s tartufi in jurčki. To tihožitje chef pri mizi zalije z juho (consommejem), ki je prava in krepka esenca jurčkov. Čeprav (še) ni gobja sezona, pa takšna krepkost okusov – z nekaj dodane všečnosti tartufov -, ko je sonce že za gorami, vedno prija.
Cvetača
Potočni raki, cvetača, črni sezam, lešniki, zelena, bisque. Veseliš se potočnih rakov, razveseliš pa se cvetače … Dovolj je, namreč, prepoznavni okus rakov, da se ne sprašuješ, kje so pridelani in kako so obdelani, saj so le tekoča začimba hrustljavosti cvetače, ki pa ni enodimenzionalna, saj ima s pomočjo lešnikov in črnega sezama tudi okus. Lahko mu rečemo kar – nadokus.
Kranjska
Krompirjevi svaljki, omaka kranjske klobase, šalotka, hren. Seveda, ne le kranjska klobasa, tudi ”enolončnica” ne sme manjkati na Kranjskem … Chef Jon oboje dobro ”zapakira” v sodobno-tradicionalno jed, ki prav nič ne zmoti ne finega scenosleda in ne preprostih pričakovanj. Kranjska ne štrli, vendar je dovolj izrazito-prepoznavna, da je lokalna ”trofeja”za tujce in dobrodošla nadgradnja za lokalce.
Višnje
Sorbet iz višenj in penina Rose, Slapšak. Četudi pričakuješ kaj bolj sezonskega, zunaj vseeno že rdečijo češnje, zato je takšna ”celoletna” osvežitev, ker ne nazadnje pripravlja tudi na (divjačinsko) nadaljevanje, dobrodošla/učinkovita.
Srna
File srne, polenta, črni oreh, pastinak, šparglji, sveže maline, omaka rdeče pese in maline. Tudi pri glavni jedi je chef suveren, saj ne zapade skominam ”kremic in penic”, temveč se trudi ”le”, da dobrih sestavin ne ”pokvari”. Srna je, torej, predvsem divjačinsko-sočna, omaka chefovsko-žametna in globoko-krepka, priloge spremljevalke, ki niso le okras, temveč sezonska družba.
Vinska spremljava
Vinska spremljava degustacijskemu meniju – aperitiv: penina Blanc de Noirs, 2020, Bjana; Waldorf solata: Belo 140, 2024, Šuklje,; piščančja paštetka: Renski rizling M, 2018, Dveri Pax; potočni raki: Zelen, 2023, Fedora; krompirjjevi svaljki: Veliko belo, 2016, Movia; file srne: Modra frankinja Mačkovci, 2020, Marof; brownie: Keros, Kerin, ”slovenski porto”.
Brownie
Čokoladni brownie, višnjev sorbet, čokoladni mousse, jagode, maline, ribez. Sladica, ki povsem ustreza hotelskim zahtevam, ko si gostje sladkanje ne poželijo le po večerji, temveč kadarkoli. Ni le brownie, ker je malo boljši od njegove povsod-prisotnosti.
Krap
Gorenjski krap, seveda, a v sladki izvedbi, polnjen z nadevom polente trdinke in mletih suhih tepk, na čežani, s sladoledom bele čokolade in cvetnim prahom.
Odzdrav
Petit fours: čokoladni truffle in ”naša” verzija makrona z mascarpone kremo in rdečo peso. Konec dober, vse najboljše!
Zajtrk
Trianglov zajtrk je napoved večernega menija, oziroma tudi zajtrk je za 3 (Vivi) srčke! Raznovrstnost ponudbe, kakovost uporabljenih sestavin in izdelkov, a la carte izbira (dimljena postrv na mladi špinači s hruško, carski praženec, puhaste palačinke, jajca, naravni jabolčni sok) in zelo dobra postrežba!
