Bistro 9:45

Kulinarična ura

Bovec je kulinarično zaspal. Ko je izgubil zimsko sezono, mu je ostala le poletna, ki pa je tako turistično-masovna, da se v kuhinji ne splača preveč truditi, saj gostje zunaj že potrpežljivo čakajo v dolgi vrsti. V takšnih razmerah, ko je četrt leta gostov preveč, tri četrt leta pa jih sploh ni, je težko preživeti, tako gostincem kot njihovim redkim gostom.

In potem se iz Nove Gorice v Bovec preselijo ”mulci”, ki so med kovidom vsak večer do 9:45, dokler jih ni domov nagnala policijska ura, kovali načrte za svojo prihodnost. Polni so mladostnih ambicij in kulinaričnega znanja, zato jih bovška zaspanost ne straši, temveč izziva. Najdejo hišo na robu mesta, prepričajo lastnika, da apartmaje spremeni v kuhinjo in jedilnico, razgledu na vršace naredijo stekleni vetrobran, se dogovorijo z vinarji, da jim popestrijo mrtve mesece, in začnejo kuhati. Ker to ne le hočejo, temveč tudi znajo.

Če je Bovec znan po tem, da je enkrat gostov preveč, sicer pa premalo, je 9:45 bistro s pravo mero. Ravno prav je iz Bovca, da se da tudi peš, a ne le zaradi burgerja. Ravno prav je mlad, da vzbuja radovednost, a tudi ravno prav drugačen, da ne čaka le poletja. Pa tudi postrv je ravno prav pacana, da plava v pomaranči, rižota s hruško je preprosto boljša zaradi sira, ki se tako zorjen pikantno topi, mousse bele čokolade z limonovo lupino pa pod skorjo iz kakavovega masla in bele čokolade skriva presenečenje, ki vabi v Bovec še preden bo Kanin dobil novo gondolo.