Restavracija Pri lovcu

Čokoladna divjačina

Na začetku Ribčevega Laza se ne vidi jezera in Kristal ni ime mondenega smučarskega hotela. Toda to je sreča, saj je imel stari oče, lovec in tvorec Kristala, prav, ko je učil, da ”sta najpomembnejši stvari v življenju dobra družba in okusna hrana”. Lovec se ne zmeni za turistični vrvež in njegov jedilni list ni namenjen le hotelskim gostom. Slikarsko bogato ovešene stene art hotela sporočajo ”with art in the heart”, zato z mohantom iz Čoko hrama, zaseko iz kunčje juhe, sladkimi žganci iz trdinke in nasploh lokalnimi bohinjskimi sestavinami iz/From Bohinj, srčke lovi tudi Lovec.

”Ko vstopite, iz kuhinje omamno zadiši po lovskih in ribjih specialitetah,” se zdi kot pesniško pretiravanje spletne strani. Kjer podobno pesnijo, te je strah, da bo divji prašič žilav, jelen pa utopljen v omaki. A na Kristalovem vrtu žubori potoček, v Kristalu ne diši po lovu, temveč čokoladi, Pri lovcu pa jelenova lička raztegnejo obraz v nasmeh, divji prašič pa se za mehkobo dolgo kopa in le malo peče ter dimi.

Bohinjsko ima malo kulinaričnih postojank, ki niso le za bohinjske goste, ki so že tam in so se že naveličali množice. A ima jih vedno več! In med njimi je vedno boljši tudi Kristalov Lovec! Mar ni to najboljši razlog, da se ne ustrašiš prometne gneče Bleda ali da s primorskega konca skozi bohinjski predor doživiš edini slovenski avtovlak?!