Domačija
Pod oboki se stari domačiji vidi, da je zraven gosposki dvorec, saj se tudi v njej, med visokimi vrtnicami in dolgimi mizami, med toplimi barvnimi toni in hladnimi vrhunskimi vini, počutimo tako. Pod vtisom čudovitega razgleda, na veliki pokriti terasi ali na vrtu nad amfiteatrom trt, pa smo kot na počitnicah.
Pozdrav
Pozdrav je lep (oblikovno, sodobno) in dober (kakovostne sestavine in raznolikost). Rezina dimljenih račjih prsi, domača pašteta, sirov namaz z zelišči, zvitek korenja, opečeni polnozrnati domači toast. Vsak element je dovolj poseben, da pozdrav ni le zato, ker je s Tednom restavracij to postal standard v ‘boljših’ restavracijah, temveč zato, ker se Marof z njim kakovostno predstavi!
Goveja juha
Goveja juha z rezanci. Na Slovenskem je običaj, da je juha za vikend v jušnikih, in da ni le ena. Marof se tega drži, saj ima lepe jušnike … Za večino je odlika količina rezancev, zato jo dobijo. Za manjšino je odlika, če niso spet rezanci, zato dobijo vsaj pisane kocke korenja, ki niso jušno-razkuhane. Pohvalno, ker so krožniki pogreti.
Kolerabna juha
Kolerabna kremna juha s cvetačnimi cvetovi. Glede na letni čas juha prijetno preseneti, saj ni le za ne-mesojede. Koleraba je (tudi) rumena, kar jo naredi (še) bolj domačo, hkrati pa cvetača ni le nekaj kar plava, da juha ni ‘presuha’, temveč njeni cvetovi teksturno-primerno hrustajo, hkrati pa so tudi barvno-primerno obarvani s kurkumo. Ta juha ni le zelo vroča, temveč je tudi dovolj posebna, da si jo zapomniš.
Ocvrt svinjski file
Ocvrt svinjski file, polnjen z jurčki in čebulo, v koruznem plaščku, zabeljeni dödoli, glazirana zelenjava. Marof ima ‘nedeljskega’ piščanca v stalnem programu, zato drugega mesnega cvrtja ne potrebuje. Vseeno pa brez cvrtja na Slovenskem ni vikenda in družinskega obeda. Torej? Ne, ocvrt svinjski file na Marofu ni nadomestek za dunajca! Kvečjemu je vzorec za izboljšanje množice nedomiselnih polnjenih ocvrtih zrezkov v naših gostilnah!
Zrezek je polnjen, toda ta nadev ni (le) zaradi sočnosti trdega mesa, temveč zato, da to meso nagradi z dodatnim, globokim, krepkih okusom, ki ga, povrhu, vsi tako ljubimo (jurčki). V nadevu so le gobe, brez generičnih in všečnih maščobnih dodatkov (smetana, sir), in seveda tudi brez umami bližnjic (kečap).
Zrezek je ocvrt, toda panada je posebna (koruzna), zato, da bolj hrusta, da je cel zrezek drugačen, in da je lepše pečen.
Zrezek je le zrezek, saj ima na krožniku le ‘dolgočasno’ in nesezonsko zelenjavno prilogo. Toda ta priloga je takšna zato, da zrezek ‘pobarva’ in njegovo cvrtje osveži. To je zato al dente zelenjava, ki je ne moreš odriniti na rob, saj jo potrebuješ.
Ta zrezek noče biti dunajc, a tudi noče biti fensi … Hoče biti le preprosto dober. In zaradi tega je preprosto boljši! Ta zrezek je primer, zakaj v nedeljo ne moremo brez cvrtja, a hkrati ves čas iščemo gostilne, v katerih bi bilo to cvrtje boljše. Če je cvrtje le za zadovoljenost, je ta zrezek za zadovoljnost.
Dödoli
Vseeno pa ni le zrezek. So tudi dödoli. Čeprav ocvrti zrezek potrebuje ob ‘barvni’ zelenjavi po stari slovenski navadi le še solato, so dödoli dodatek, brez katerega nisi bil v Prekmurju. In v Marofu dödoli želijo biti le dödoli; torej le ‘gluhi žganci’, ki zato potrebujejo dovolj smetane in zabele, da jih imamo vsi, ko smo v Prekmurju, tako radi.
Jelen in fazan
Jelenova rulada polnjena s slanino in zelenjavo, dušena hruška v rdečem vinu z brusnično marmelado. Ocvrte fazanje prsi v bučni panadi. Pire pečene zelene, soparjena zimska zelenjava (zelena in korenje). Divjačinski krožnik, ki združuje dve jedi, vendar obe divjačinski, dve nasprotji (dušenje in cvrenje), vendar obvezni v klasičnem nedeljskem kosilu, in različne priloge, ki pa so vse sezonske. Zmaga, torej, saj Marof s tem zadovolji vse: klasične jedce, ki imajo radi različnost in obilje na krožniku, zahtevne jedce, ki tudi na nedeljskem kosilu nočejo le klasike, in sebe, saj takšno kosilo s tremi hodi stane 40 evrov, kar ga uvršča med dražja gostilniška nedeljska kosila pri nas.
Toda, če so mnogi resda nekaj evrov cenejši, se za razliko Marof res potrudi! Če je divjačina, to ni le golaž; če je jelen, to ni žilav zrezek, temveč mehka in sočna rulada: če je rulada špikano-klasično polnjena s slanino, je tudi z zelenjavo, ki je dobro izbrana, korenje in zelje; če je fazan, so prsi, in če so prsi, so pač suhe, toda zato so v panadi; če je cvrtje, ni navadno, temveč je z bučnicami; če je pire, je iz zelene; če je pire zelene, ni voden, ker je iz pečene zelene; če je zelenjava, je le sezonska in primerno pripravljena; če so ob divjačini brusnice, so v dušeni hruški.
Retaši
Domači retaši: jabolčni, makov in skutin. Dejstvo, da je Marof le za vikend (sicer pa le za skupine), ni dobra vest za tiste, ki bi šli radi na izlet med tednom, a ima svojo prednost. Retaši so tudi v nedeljo dovolj sveži, da jih ni potrebno slabo pogrevati. In ker je v retaših bistven nadev (ne pa skorja), so lahko na enem krožniku vsi trije. Na ta način tudi ne-Prekmurci spoznajo razliko s štrudljem, Prekmurcem pa ni potrebno spraševati po panakoti.
Kostanjev mousse
Kostanjev mousse v kozarcu. Kostanji imajo radi smetano, kremo, rdeče sadje, orehe in dolgo žlico. Ni le všečno, je tudi tako jesensko, da je res dobro.
Prekmurska gibanica
Retaši so domači, gibanica pa je ‘tudi domača’. Za vsak slučaj pa se je natakarica podrobneje pozanimala. Tako je prav, ni potrebno, da je vse domače, če ima ‘sosedovo’ (Pekarna Omar) potrebni certifikat in tekmuje za ‘najboljšo prekmursko gibanico’.
