Dvorec
Čeprav se je 2026 zdelo kot presenečenje – podelitev Michelinove zvezdice -, je bila Galerija okusov že rojena prav za to – vrhunskost. Kar je zastavil prvi chef Borut Jovan, so nasledniki nadaljevali in nadgrajevali. Preobrazba pristave dvorca Novo Celje, iz nekdanje konjušnice (in pralnice), v sodobno in vrhunsko restavracije, je imela od vsega začetka enak cilj kot je bilo nekdanje ime dvorca – Mega. Ampak takrat v Sloveniji še ni bilo Michelina … A zato je bil čas, da je Gašper Puhan počasi in vztrajno sestavljal svojo ekipo.
Na lokaciji, ki ponuja domišljiji, kreativnosti in ambicioznosti prosto pot, je dvorec, ki ga je v 18. stoletju grof Anton Gaisruck, znan po tem, da je Savinjski dolini posadil zlato-hmelj, zgradil kot (pomanjšano) kopijo dunajskega Schönbrunna, dobil gastronomski – original.
Chef
Ko Galerija in njen chef razstavljata svoje ideje in okuse, so ti raje čisti kot drugačni, natančni kot ohlapni, umirjeni kot divji, jedrnati kot leporečni, razumljivi kot filozofski. Skratka, delikatni … Čeprav imajo posamezne jedi veliko elementov in podrobnosti, celota zaradi tega ne utrudi (preveč). Ni bilo vedno tako … Razstava okusov v novoceljski Galeriji je dozorela in se našla. Ideje ne skačejo, okusi si ne konkurirajo, posamezne jedi nimajo svojega ega, temveč skupni cilj. Zato ni velikih presenečenj, ampak je veliko – doživetje.
Marko Magajne (letnik 1992) je chef, ki pa ni chefovski … Ne izpostavlja sebe, temveč pravi: ”Ekipa je duša in telo vsake kuhinje!” Da je Galerija ekipa, ki jo sestavljajo kuhinja, strežba, klet in prvo nadstropje (lastnika Vita in Gašper Puhan), je nasploh razlog sproščenosti te galerije, v kateri se nič ne razstavlja, a se na terasi sredi parka, na marmorju v bivši konjušnici, in na krožnikih ter v jedeh Marka in njegove ekipe vedno sestavi v zadovoljstvo gostov, ki niso prišli zaradi zvezdice in zvezdnikov, temveč zaradi mlade, talentirane in vesele ekipe.
Terasa
Galerija okusov je imela najprej zeleno, trajnostno, Michelinovo zvezdico. Ko je Michelin samoukinil trajnostne zelene zvezdice, je Galeriji okusov ”moral” podeliti pravo zvezdico …Ker si jo zasluži prav s svojo trajnostno in zelenjavno naravnano filozofijo/kuhinjo! Pa brez skrbi, saj je tudi meso, a ne v glavni, vodilni, prevladujoči in egoistični vlogi.
Sicer pa je prvi sosed v parku dvorca in ob terasi Galerije v Dobriši vasi kmetija – Zupanc (Matej Zupanc).
Zelenjava
Namesto snacka, uvodnega grižljaja, je uvodni požirek, zeleni kumarični gazpačo, krepčilni napitek, poletju in parku, v katerem je ob dvorcu, kmetiji in sprehajalni poti Galerija razprla svoje senčno jadro, v čast. Ne požene le apetita, temveč tudi radovednost.
Zelena paprika, kumara, zeleni paradižnik, črni poper, po vrhu hladno stiskano sončnično olje kmetije Zupanc.
Pozdrav
Ko so kumare nadražile (žejno), sledi amuse bouche, da nadraži brbončice. Marko Magajne ne pretirava, ker to ni več ”mišelinsko”, da za pozdrav iz kuhinje obložiš mizo kot za gostijo. Je za trikrat v usta, a šele potem, ko se nagledaš estetske natančnosti. Sirova ocvrta kroglica, iz več vrst sirov, med katerimi najbolj izstopa gorgonzola, je položena na jabolčni čatni, v katerem nežno apetit greni radič. Hrustljavi tart je čebulno napolnjen, s kremo in ožgano mlado čebulo, ki ju prekrivata fermentirana redkvica in cvet boreča. Majhen mafin je ves zelen od drobnjaka, ki rahlo in čilijevo pika, zato ima čop iz kreme bukovih ostrigarjev in portulaka (tolščaka). Razstava okusov v Galeriji se lahko začne!
Paradižnik
Italijanska trobojnica iz paradižnika, bazilike in mocarele ni več po celem zahodnem kulinaričnem svetu modna hladna predjed, ker je bila to tako dolgo, da je izgubila iskrenost in ji je ostala le generična lupina. Zato se chef Marko ni lotil na novo izumljati caprese. Njegova paradižnikova terina, z zelenim paradižnikom, belo paradižnikovo esenco, sorbetom bazilike in sirom, toda iz lešnikov, kot veganski sir, na lešnikovem krekerju, zato ni novo-italijanska, temveč ”le” novo-celjska. Poletno iskrena in avtorska jed!
Kruh in ...
Če bi bilo le kruh & maslo, bi lahko kdo pomislil, da Galerija nima idej (in ookusa) … Tako pa se kot koruza & jurček ne le boljše sliši, tudi je. Fokača je v Galeriji okusov stalnica že od začetnih dni in chefa Boruta Jovana. Še vedno je mehka in puhasta, le da ji je Marko Magajne dodal za več hrustljavosti koruzo (polento) in za še več luknjic povečal količino vode (hidracijo) v testu (100 %). Maslo, ki jo naredi še bolj ”nevarno”, je s peteršiljem in jurčki. Toda novoceljski kruh in spenjeno ljutomersko maslo sta le zaradi govejega jezika …
Temelj odprtega sendviča s tanko, kot rostbif zrezanim govejim jezikom, osveženim z okisano rdečo čebulo in gelom čebule ter zabeljenim s kremo rumenjaka, je ocvrt, iz koruznega pivskega testa. Da niso jurčki le v maslu, je v skodelici gel rdečega ribeza s peno jurčkov in peteršiljevim oljem. Pa nismo še niti prav začeli.
P.s. Vseeno si prihranite nekaj koščkov fokače, ker (skoraj) vsi hodi imajo tudi žlico. Da boste lahko vsakega pomazali!
Postrv
Dober razlog za omastiti brke (glede na šefa, chefa in zadnjo modo pravzaprav brado) ponudi sosedova postrv (Ribogojnica Žalec), poširana v rjavem maslu, ki še vsa živa s svojim kaviarjem in drobnjakom plava v masleni, beurre blanc omaki iz bezga. Njena tekstura je delikatno nežna in mehka, zato ji v iskanju slastnosti godijo okisana magnolija, drobljenec sončnice in cvetovi žametnice.
Rdeča pesa
Rdeča pesa izziva sodobne chefe, zato je stalnica tudi slovenskih finih degustacijskih menijev. Se ne pritožujemo, saj je sicer vedno enako temno krvavo rdeča, a v vsem drugem tudi vedno drugačna. Marko Magajne ji okus okrepi s peko v soli, nato pa jo še dodatno ”počrni” (okrepi) z domišljijo in črnim orehom. Na dnu je krema (pese) s črnim orehom, na njej je karpačo (pese), po vrhu so rezine črnega oreha in praženi orehi, vse skupaj pa je pikantno osveženo z oljem in listi kapucinke. Dejansko cela galerija pese!
Kunec
Ob toliko zelenjavnih idejah ne pogrešaš mesa, a si vseeno vesel kunca … Tudi ta je delikaten, ne le, ker file v sredici ohrani slastnost sočnosti in mehkobe, ta je še poudarjena, hrustljavo s koruzno skorjo (iz ocvrtega koruznega kruha) in okusno z bogato, temno, krepko mesno (demi glace) omako iz kunčevih kosti. Kot se za zajčka in predjed spodobi, jed (vseeno) ni globoka in težka, saj je pire, ki se opija v dovolj omake, iz marelične kreme; za vsak slučaj je marelica še na mesu in ožgana. Za ravnovesje barv, tekstur, okusa in Galerijinega zelenjavnega slovesa je zadolžena blitva, v žličniku s pregreto smetano.
Vmes
Potem za vmes nastopi intermezzo, ki pa ne preseka povsem, saj nadaljuje sezonsko in sadno poslanstvo (marelice). Na vrsti so češnje, a iz ljudske pesmi. Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši … Torej, tiste najboljše, črne, debele in čvrste, še bolj, ker so okisane, iz njih pa je tudi sorbet. Za drugi konec intermezza poskrbi zajčja detelja, malo drugače kiselkasta.
Srna
Srna & lisičke je napoved za srnin hrbet, ki raste na najlepšem krožniku iz Galerijine bele porcelanske kolekcije 2026. Z risbo in skulpturo slikar in kipar tihožitju krožnika družno dodata živost vsebine na njem: (spet) delikatno pordelost koščka najboljšega kosa mesa in spet na štedilniku kompleksno, na jeziku pa prijetno raznolikost spremljave: paté iz do skorajšnje zoglenelosti praženih šampinjonov, okisane lisičke, ocvrta krompirjeva pita, gel iz robid, borovnice, divja zelišča in, seveda, delikatno-bogat, tudi zaradi dobrega rdečega vina, divjačinski demi glace, še okrepljen s črnim česnom. Ne ustaviš se, dokler na krožniku ne ostane (spet) le drevo. Dalo ti je vse, kar je raslo in se paslo, na njem in pod njim.
Jogurt
Chefov meni je razstava, ki ima svojo (zeleno) nit, te pa ne zmanjka niti pri – sladici.
Mousse jogurta in kopra, kompresirana kumara z granny smith jabolkom, koprc, sorbet kumare, drobljenec ajdove kaše, gel koprca in kumare. Kje je tukaj sladica? Tako dobre (zelenjavne), najbrž, še niste jedli!
Jogurt naredijo kuharji sami, mu dodajo kumaro in ga sladkajo ter zgostijo. Na njem je sorbet narejen iz koprca, rahlo sladkan, rahlo okisan. Dodajo še sveži koper in kroglice kumare in jabolka, da ima sladica tudi grenkobo, kompleksnost in zeliščne note. Za hrustljavost pa poskrbi ajdova kaša.
Ker pa je to Galerija, ki okuse razstavlja tako, da jih sestavlja, je ob zelenjavni sladici za njeno popolnost še koktajl, z malinovim ginom, ker je zeliščen, in z gladko omako (coulis) iz spasiranih malin z dodatkom limete, da ni le sladko, temveč tudi osvežilno.
Slaščičarna
Odlika Galerijine fine degustacije chefove ustvarjalnosti je v tem, da ni zapeto fine-, temveč (tudi) fun-dining … Saj to je, kajne, tudi namen, obiska ”mišelinskih” restavracij – da nas njihova vrhunskost razveseli! Na terasi v parku dvorca je zato sproščeno, a po dobrojedskih pravilih. Ne gre se, torej, domov, preden se ne ”pospravi” tudi čolniča drobnih slaščičarskih dobrot, ki kot petit fours po stari francoski navadi po celem finem kulinaričnem svetu naznanijo, da je čas za račun … Je potem še fun-dining? Ne poznamo, da bi bil v celem mišelinskem svetu degustacijski meni s tako prijazno-fun ceno!
Torej, petit fours: financier s kavno glazuro, medena pita marlenka, čokoladni truffle, korenčkov bonbon in črno jabolko.
Vinska spremljava
S kakovostno rastjo Galerije okusov so se daljšale tudi njene vinske vitrine, galerijsko razstavljene na hodniku, ki vodi v jedilnico. Ena najboljših slovenskih vinskih kart, ne le zaradi slovenskih, temveč tudi tujih vin!
Aperitiv: šampanjec Egly-Ouriet, Grand Cru, Šampanja; paradižnik in lešnik: Sauvignon Grassnitzberg Riff 2021, Tement, avstrijska Štajerska; koruza in jurček: Laški rizling Terase 2023, Greif, Štajerska Slovenija; postrv: Chardonnay Kramarovci 2022, Marof, Prekmurje; rdeča pesa: Pommard 1er Cru Chanlins 2020, Nicolas Rossignol, Burgundija; kunec: Malvazija 2020, Miklus, vinska klet Draga, Collio, Italija; srna: Merlot 2020, Due del Monte, Collio.
Brezalkoholna spremljava
Galerija okusov k degustacijskem meniju ponuja več spremljav pijač: vinsko, osnovno in premium; brezalkoholno in mešano s koktajli.
Brezalkoholna spremljava proxy pijač – paradižnik in lešnik: N°1, Feral, Italija (bela pesa, hmelj, sečuanski poper in malo bezga za noto po sauvignonu); koruza in jurček: Arensbak Effervescent, Danska (osnova je kombuča zelenega čaja Wuniuzao Longjing, dodana kosmulja in limonska trava, pikantno; malolaktična fermentacija; najbolj znani danski proizvajalec brezalkoholnih spremljav); postrv: Arensbak White, Danska (na osnovi kombuče in kutine, melone, limonovega timijana in cvetov ognjiča, ki se vmešajo v drugo fermentacijo); rdeča pesa in kunec: Arensbak Red, Danska (kombuča na osnovi črnega čaja Shu Puerh, v drugi fermentaciji pa dodajo aronijo, črni ribez, višnje, poparek brinovih jagod in sladkega korena ter gobe za umami okus); srna: The four horsemen, Muri, Danska (na osnovi višnjevega vina, s fermentiranim paradižnikom, lakto fermentirano rdečo peso, kefirjem, listi lovorja in zelenim poprom).
