Hotel in restavracija
Hotel na križišču ima dobro lego za popotnike, ki so zadovoljni zaradi udobne postelje in hotelske restavracije. A to ne zadovolji Korošice! Najboljša koroška restavracija in to tam, kjer je res ne pričakuješ.
Koroška
Korošci krompirju pravijo repica. Zato Korošica svoji ”signature” jedi pravi repična juha. Saj je dejansko ”le” krompirjeva juha, v kateri ne manjkajo povojčka (grenkuljica) in grumpi (ocvirki). A prav ta juha je dokaz, da je Koroška sicer cestno še vedno ločena od Slovenije, a vseeno tudi njena kulinarika vse bolj napreduje. Če je še včeraj Koroška spala, je danes že prerojena, saj ima vse, oziroma 1, 2, 3! Korošica 3 srčki, Ančka 2, Murko 1.
💛💛💛
Korošica je med Korošci postala dečva zaradi svoje ljubezni do morja in njegovih dobrot. Zdaj pa vabi na Koroško tiste, ki tam ne iščejo morja … Zofka Kanovnik je najboljša koroška chefinja, ker ji je morje le navdih, da z njegovo svežino sodobno spreminja koroško kulinariko!
V hotelu za popotnike in morski restavraciji za domačine je Korošici uspelo, da je ene in druge navadila na fine pogrinjke in dolge menije. Tam, kjer tega nihče ne pričakuje, chefinja preseneča s kuharsko razgledanostjo in ne-slepim poznavanjem kuharskih trendov, ki jih spretno, lepo in dovršeno povezuje s koroško kulinarično tradicijo in lastno morsko navdušenostjo.
Čeprav ceste še ni, pa se po njej že zdaj splača zapeljati – degustacijski meni Zofke Kanovnik ne preseneti le s kakovostjo kar 3 srčkov, temveč tudi s ceno!
Pogrinjek
Ko te posedejo pod zlato ogledalo, pred poštirkani pogrinjek in ti na sredini mize diši poročni šopek, ob postrojenem priboru in kronanem prtičku nimaš druge izbire kot da se prepustiš … Ker takoj zatem sledijo grižljaji in pozdravi, se več ničemur ne čudiš, niti šampanjcu. Kruh v košarici je svež, ajdov z orehi, ržen, bele bombetke, ob njem pa je spenjeno maslo zmešano s koroško skuto.
Pozdrav
”Nekaj koroškega,” pozdravi chefinja, da se čudiš, kako so se Korošci spremenili od zadnjega obiska. A so koroški ”le” nadevi, vse drugo pa je dečvino. Krofek je čisto pravi krof, le da je polnjen z ”esigflajšom”, makaron se sladko topi v ustih, le da je polnjen s čičerikinim tatarjem, in buns je moderen, le da je polnjen s telečjo kračo, okisano šalotko in krešo. Bravo!
Kraljeva kozica
Kraljeva kozica je iz Jadrana, kjer jih ni veliko. V vodni kopeli se je brezzračno le grela (40 stopinj, 20 minut), zato ”sme” njeno morsko nežnost zabeliti le oljčno olje (z Ugljana), pa še to le kot ”morska” pena. Domači ”kaviar” je v okras zato, da se ve, da Korošico tudi to zna. Preprosto in učinkovito! Korošica ne skriva, da pogreša morje, mi pa ne, da nam je všeč iskrenost.
Tuna
Tunin tatar z arašidi in avokadom, zavit v tunin karpačo (jadranska tuna), pomladanska solata iz špargljev in korenja, jagode, ajdove kokice, wasabi majoneza. Čeprav sta zunaj še obe zimi, koledarska in prava, smo že dovolj v marcu, da Korošica že menjuje jedilnik. A poudarek je na tuni, ki odstopa od klasike, saj spretno združuje tatar+karpačo. Brizg sojine omake je dovolj decenten, da je umesten, ajdove kokice so ”začimba”, pomladna solat(k)a pa, čeprav še ni otoplitve, osvežitev.
Tatar
Tatar zorjene govedine, v sredini malinina sfera, miso majoneza, zdrobljeni lešniki, lešnikovo olje. Po svoje dovolj klasičen goveji tatar, da si lahko privošči čisto drugačnost: fino in malo ter globoko in umami (miso, lešniki), hkrati pa spicy. Z občutkom, skratka!
Repična juha
Razstavljena koroška repična juha (repica je po koroško krompir): pire rumenega korenja, štrukelj s korenjem, list koroškega povojčka (zelišče grenkuljica), testena košarica z domačimi ocvirki. Pri mizi dolita krompirjeva juha.
Potem pa z juho okusi poskočijo in je vse jasno, zloženo, na svojem mestu. Še vino, in to k juhi! Je kislina, a v njej so grumpi, torej mastni, da se cedi. A je tudi korenje, ki doda sladkost in z izvedbo prefinjenost. Predvsem pa je to prava koroška juha, ki pa je hkrati tudi prava Korošica, saj ne izpusti nič, kar mora biti v domači, koroški krompirjevi juhi, in kako Korošica spreminja stare v novodobne jedi.
Brstičnik
Domače majhne testenine, kuhane v omaki telečje krače in sliv, sušeni listi brstičnega ohrovta, kuhani listi brstičnega ohrovta, krema brstičnega ohrovta (izdolbena sredica iz stebla), za dekoracijo dehidrirano steblo. Dostikrat so slane jedi zaradi piriranja, pasiranja, všečkanja …, v gostilnah preveč sladke. Tudi te testenine so v to smer, ki pa ne zmoti. Zato, ker sladkost ni plitka, temveč globoka, saj izhaja iz mozga (sredice) brstičnika.
Postrv
Poširana postrv, krompirjevo-špinačna krema, ocvrta špinača, dehidrirana hrbtenična kost dimljene postrvi. Všeč nam je čistost okusov, ki ne poznajo pretiravanja; sestavin na krožniku je malo, a zato so vse poudarjene, izrazite, odkrite; tehnike niso same sebi namen, temveč pomagajo ”živosti”, ne ubijajo; oblike in barve so dekorativne, a lepota ne zakriva njihovega okusa; hrustljava kost je dobesedno pika na i.
Namesto sorbeta
Najprej brazilska kreša za omrtvitev brbončic, nato sladoled s tartufi v krhko-hrustljavem kornetu za vzburjanje. Ker ima Korošica tako rada morje in ker tokrat z njim vseeno ni pretiravala, ji oprostiš izlet v Istro, ki bi ga pričakoval v kakšnem velemestnem nebotičniku. Ker se dečvi več ne čudiš, se ji pustiš razvajati.
Teletina
Počasi kuhano pleče koroškega telička, topinamburjev pire, popečen domači ajdov štrukelj, popečen brokoli, čips topinamburjevih olupkov, demi glace omaka. Ni dober znak, če po vsem predhodnem tako hitro tako pomažeš še krožnik z glavno jedjo … To je odličen znak! Meso mora biti, omaka mora biti, zelenjava mora biti, štrukelj pa tudi. Lokalno meso, ni file in ni ga preveč. Bogata, chefovska omaka. Sezonska in sodobno pripravljena zelenjava. Koroški štrukelj. Vse.
”Jajce”
Jajce na drobljencu: lupina iz sladkorja, namesto beljaka jogurtova pena, namesto rumenjaka pasijonkina krema. Čestitke za tehnike in idejo!
Pomlad
Čokoladno steblo, popki so sladke kroglice, z različnim polnilom, s čokoladnim moussem, z jagodo in rabarbaro, z jagodnim ragujem. Listi so iz pistacijevega sladoleda in mete. Hvala lepa za tako dober dokaz premnogim, ki ne razumejo, da degustacijski, oz. chefov meni potrebuje tudi takšno, torej degustacijsko in chefovsko (ne pa le slaščičarsko) sladkanje!
Drobno pecivo
Petit fours: karamelna princeska, limonina pita z meringo, pasijonkin macaron, malinin macaron. Korošicini makroni so že slavni, tukaj jih dopolnita še princeska in tart. Vzorčno crkljanje!
Vinska spremljava
Šampanjski pozdrav preseneti na Koroškem, a ne v Korošici: šampanjec Deutz. Kraljevska kozica: Malvazija 2019, Dvorec Belaj. Hrvaški vinar, ki je pri nas še premalo znan. Tunin tatar in tatar zorjene govedine: Rose 2020, Zlati grič. Poletna svežina pozimi. Razstavljena repična juha: Bela burja 2020, Burja. Prava juha, pravo vino. Testenine in brstični ohrovt + poširana postrv: Sivi pinot 2021, Gašper. Bolj k postrvi kot k zimski zelenjavi. Teletina: Rdeča Carolina 2018, Jakončič. Preizkušena spremljava. Petit fours: Konjak XO Hennesey. Vedno dobrodošel digestiv, posebej ob takšnem drobnem pecivu.
