Bar Pr’ Mrtinet

Podpeka izpod skednja

Pozor! Pr’ Mrtinet ni jedilnega lista in če ne bi bilo dveh juh, tudi štedilnika ne bi bilo treba … Zato pa, medtem ko gospodarica reže in gospodar dreza, gostje zalivajo še tople ocvirke krško-poljskega debeluha. Ko se na širokem ognjišču, na katerem se pod debelo plastjo žerjavice in pepela kupolasto skrivajo železni pokrovi, potijo in sladijo fileji sveže postrvi, imata vratna mišica in ličnica za seboj že več ur cmarjenja v podpeki. In ko zunaj, kjer je spredaj odbojka, zadaj cesta, vmes pa stari pod v novi estetiki, zagori še v veliki pečici na oglje, ki je boljša od znane španske in trikrat dražje, je ravno prav zgodaj, da bo po maminem jabolčnem štrudlju še čas za debeli – steak.

Toda, čeprav je (tudi) to zgodba o hrani in predvsem o mesu, o velikih pladnjih in debelih kosih, o velikih družbah in pravočasni rezervaciji, pa ne gre le za to, da se boste zaradi Mrtineta dva dni prej in tri dni potem postiti. Takoj ko vstopiš v ta skedenj, kjer je bila prva gasilska veselica že pred osemdesetimi leti, začutiš, da tukaj ne bo le veselo, temveč tudi dobro!