Gostilna Ivan

Vsi smo Ivan

Oče in dedek sta bila Ivana, zdaj pa smo zaradi sina vsi Ivani … Po glavni ulici starega Kranja se sprehajajo zvedavi turisti, ki so bili dopoldan še v morju, popoldan pa bodo že v termah, zato jim na vmesni vseslovenski postaji Ivan ponudi piransko skušo, haloško čebulo, dolenjsko grozdje, posavska jabolka, bohinjski kaviar in kranjskega chefa, ki vse to spretno združi v gorenjski šavor. Kaj se dogaja, se čudijo domačini in na turistični ulici starega Kranja, kjer je modni sosed vedno poln, v stari hiši, kjer je bila predolgo picerija, še sami previdno poskusijo sladke kranjske skutne štruklje s pehtranom in sladoledom v kavni skodelici, nato pa hitro vprašajo, kaj bo za nedeljsko kosilo.

Ivan je drugačen. Toda zato, ker je gostilna! Vsi skušajo biti nekaj drugega, zato kuhajo novo in računajo noro, Ivan pa ima kričeče modre papirnate podstavke in snežno bele prtičke iz blaga, kratek jedilni list, a na njem vse, kar imamo vsi radi, zato je za dobrodošlico le kruh s soljo, za slovo pa le prijazen račun in na svidenje.

Chef Anže Skvarč kuha slovensko in gostilniško, toda samosvoje in od Alp do Jadrana. Ko na Prešernovi ulici poližeš sladkovodni brodet, te niti bohinjska postrv v omaki s portoroškimi klapavicami več ne preseneti. Paprika je polnjena z mleto govedino, krompirjev pire z materino dušico in majaronom je rahlo dimljen, paradižnikovo omako je zgostil tudi pečeni jajčevec. Če bi bila ”fila” od mesarja, omaka iz vrtca, krompir pa iz vrečke, kar bi bilo vsekakor bolj všečno, ne bi bilo s piko, tako pa sta potem še hruška kuhana v cvičku ter čokoladna pena s svilnatim tofujem in istrskim olivnim oljem. Ivan si to lahko privošči, saj je ravno v tej pristni gostilniški drugačnosti njegov čar.