Gostilna pri Bizjaku

Pristna gorenjska gostilna

Že več kot dvesto let! Kdo še ima na Gorenjskem, ne, kar v celi Sloveniji, tako dolgo tradicijo? In kdo ima tak travnik z račjim ribnikom, poročnimi paviljoni, otroškimi igrali pred hišo? Kdo postreže vsak dan vsaj štiri vrste svežega domačega kruha? Kdo zna tako z gobami in priželjcem, s salamami in špehovko, s krapci in skuto, pa še z janeževimi upognjenci?

”Gostilna z dušo” ni le slogan, ker Pri Bizjaku jo res ima! Seveda je to (tudi) gospodarica, a zato, ker je predvsem kuharica. Je pa ta stara gostilniška duša, ki tako manjka današnjim gostilnam, tudi za šankom, ki ga še vedno in vsak večer podpirajo domačini, tudi za mizo, ki sicer ni več tako polna kot nekoč, a ima še vedno vsaka enako skrben pogrinjek, in tudi v košarici kruha, ki ga je toliko vrst, da z njimi še vedno pr’ Bizjak zamesijo vsako jutro. Pravzaprav je le nedelja tista, ki prizna, da je duša prišla že v leta, ko je prav, da je gospodov dan od gostiteljev in ne več od gostov.