Gostilna Vovko

dolenjska kuhinja, ki je žar zamenjala z gostilniško degustacijo

Chef:Manca Vovko

Manca Vovko
Chef

Družinska gostilna

Vovko je družinska gostilna. Vendar to ne razodene le sorodstvenih vezi, ki so na Dolenjskem tako razvejane, da so si (skoraj) vsi gostilničarji, sedanji in bivši, v žlahti, temveč Vovkovo življenjsko filozofijo: ni prva gostilna, temveč družina. Kar pa je tudi za goste še boljše, saj ne slonijo več kar tako ob šanku, temveč pridejo na obisk, ko imajo Vovkovi čas (rezervirajte!), da se nanje lahko dobro pripravijo.

Vovko je domača gostilna, zato kuha, kar imamo vsi radi, in kot je bil na Dolenjskem vedno običaj. Le da so danes drugi časi, zato ima Vovko jedilnico s starinami in poštirkanimi pogrinjki, vinsko sobo z izbranimi vini in pred njo fotelje za prenočitvene goste, ter degustacijski meni, sicer s tradicionalnimi jedmi, a za poslovne ter dobrojedske goste.

Vovkove jedi so zato preproste, toda boljše. ”Brez njih ne gre” je naslov zadnjemu poglavju jedilnega lista, ki pa je prvo poglavje dobrega kuhanja. Spisek Vovkovih dobaviteljev je dolg in na njem je kdo je kdo med najboljšimi dolenjskimi kmeti in pridelovalci. Salama z najbolj zaželeno nagrado iz Sevnice zato ni za sendvič, temveč za okušanje, srnin tatar je tako divji, da ga božata malina in jerebika, dimljena postrv s hrenom in bučno majonezo potrdi, da imajo čisti okusi najraje preprostost, goveja juha je vsak dan nedeljska, ravioli s postrvjo so hišni, toda to pomeni, da so gostilniški, slavnega krškopoljca si lačni jedec točno tako predstavlja, kot kralja živali, ki ima veliko na kosti, okrog pa debel mastni rob, štrukljev je dovolj vrst, da ima jelenov hrbet čemaževega, jabolčni kompot pa pehtranovega, in, da, Mancina čokoladna torta je še vedno enako dobra.

Rad Dobrojem priporoča

Quote

Kar je bilo včasih, sicer ne velja več, a ni pozabljeno, temveč je nadgrajeno. Kjer je bil prej velik očetov žar na oglje, je zdaj velika sinova vinska soba. Na jedilnem listu je bila včasih ob zorjeni bržoli dolenjskega goveda tudi slavna Vovkova pleskavica s kajmakom, danes pa je ob dolenjskih jedeh po Vovkovo tudi degustacijski meni. Če je prej dišalo le po žaru, zdaj diši le še po domačnosti. Kajti v tej generacijski preobrazbi je najbolj pomembno ostalo – Vovko je še vedno obcestna gostilna! Le da se zdaj ob njej ne ustavljamo slučajno, temveč se v Ratež zapeljemo zaradi Vovka.


Jedilni list

Degustacijski meni

5 hodov

49 €

7 hodov

69 €


Vinski list

Kjer je bil očetov žar na oglje, je zdaj sinova hlajena vinska soba. Žar je potreboval le cviček in še nekaj lokalnih vin, degustacijski meni pa potrebuje še vinsko degustacijo. Večino v vinski sobi predstavljajo najboljša dolenjska vina, ki pa jih, že zaradi primerjave, dopolnjuje tudi širša gospodarjeva vinska razgledanost. Ko je (za) cviček, je ta najboljši, ko je meni, je vinska spremljava, ko je radovednost, pa je someljejev nasvet.
Somelje Rok Vovko; število vinskih etiket: 250+


Prostor

Vovkova jedilnica pod velbanim stropom ima fine pogrinjke, mize iz grajskega parketa in podboje iz mestnega obzidja. Med kmečkimi in meščanskimi starinami ter med skulpturami lokalnega umetnika in fotografijami družinskih prednikov, je ob prasketu iz kamina udobno in sproščeno.


Posebnosti

Priporočilo Michelin
prenočišča