Gostišče Tolc

Grohar na krožniku

Goveja juha te impresionira, a sploh še nisi poskusil zelenjavne. Žlikrofi so doma čez hrib in krapi čez planino, a na ene in druge moraš v Sorico. Mohant je dosti bolj znan, a soriški s’r gre med junaki od ust do ust. Dnevna kosila se začnejo šele popoldan, za domače jedi pa je potrebno izbrati število hodov. V Tolcu niti hribovski domačini niso za šankom, temveč v bogato založeni vinski kleti, domačega tepkovca pa ne naročajo ob pivu, temveč ob sladkih orehovih štrukljih v vinski omaki.

To je Slovenija, ki je gastronomska regija, toda brez letnice in ne le evropska! Zato, ker je v tako majhni deželi toliko lepot, da se ob njih vedno znova najdejo junaki, ki nam jih želijo ohraniti. Tako, da pred svojimi ekološkimi kmetijami nimajo avtobusnega parkirišča in pred svojimi domačimi kosili ne dolgih vrst.

Tolc je tako lepo kulinarično presenečenje, ker je v najlepši slovenski vasi – kot vam bodo zatrdili domačini in kot jo je slikal njen najbolj znani sin, impresionist Ivan Grohar – takšna ”impresionistična” restavracija, da vtis o domačih kosilih vara, Tolc in Primož Pintar pa impresionirata. Gre, namreč, za to, da v takšni lepi vasi in na tako ekološki kmetiji, seveda, pričakuješ dobro domače kosilo. In ga tudi dobiš; le da čisto drugače kot si pričakoval. Tolc, ki je Grohar na krožniku, je domača gostilna 2.0!