Hiša Fink

Novo in staro ob Krki, na vasi in v mestu

Pozna se, da je (bil) Damjan z Gradu, Tanja pa iz stare novomeške gostilniške družine. Njuna Hiša ob Krki je hkrati na (Irči) vasi, zato vsako jutro najprej zadiši kruh iz mamine peči, in v (Novem) mestu, zato je rojstna hiša dobila moderen paviljon, iz katerega se gre na dve strani. Na eni je hitreje, na drugi počasneje, tako kot tudi na jedilnem listu, kjer sta le dva menija, toda zato je eden Tanjin, drugi pa Damjanov in ko ju ob dvanajstih ”odprejo”, je le na dveh listih za malico, kosilo ali večerjo, odvisno od priložnosti, ure, dneva, razpoloženja, pa ”še nekaj” ostane, in to je rezano na roko (salama, slanina in šunka, siri, marinirana postrv), za v roko (burger, hot dog, frika), in tisti dan sveže (zorjena govedina iz dima, dnevni ulov, enolončnica, solate).

Tanjin meni je sprehod, čez vrt popelje do reke, potem zavije še v gozd. V lonec romajo preproste sestavine, iz kuhinje prihajajo obogatene. Njen jedilnik ima veliko zelenjave, spominov in Krkinih rib.

Damjanov meni je, po ženino, ”tipično moški, že na začetku in takoj hoče vse povedati in pokazati, nato pa tako močno tudi nadaljuje …” A zaradi tega se v majhni restavraciji, ki je v Novo mesto pripeljala Finkovo ”grajsko” kreativnost, seveda nihče ne pritožuje. Saj je njuna Hiša popestrila mesto in posodobila vas. Ni čudno, saj so pri nas najboljše gostilne – Hiše. Po Frankovi, Denkovi, Raduhini je zdaj še Finkova.