Pavus – Grad Laško

Kulinarično doživetje na gradu

Pavus je doživetje. A ne samo zato, ker je na gradu in ker je grad tako lep. Pravzaprav je tudi laški Grad Tabor  doživetje – toda zaradi Pavusa!

Ko Pavusov chef divjo naravo kroti v nežno-divje in grajske okuse, spoštuje vse, kar ga obdaja, tudi kulturo, tradicijo in goste, ki jih spodbuja, da ob njegovih kreacijah premagajo predsodke, običaje in stereotipe. Laščanski graščak je  kuharski samouk, toda nadarjen kulinarični estet in razgledan kuharski avtor, ki se kot soavtor slovenskega kulinaričnega preporoda ne zadovoljuje le s pomladjo, temveč na gradu Celjskih grofov vse letne čase in okoliško naravno bogastvo kreativno tako uporablja, da lahko ponovno okušamo – pravo hrano.

Ker se igra, ko nabira, ohranja, ustvarja, se igrajmo še mi. Toda ne z naravo, temveč v naravi. Pojdimo z Markom na sprehod, potegnimo z njim iz Savinje krapa in mu na bregu naberimo topinambur. Natrgajmo na gozdnem robu, ko se vzpenjamo na grad, divji hmelj, da nam bo chef zanj spenil kislo mleko in ga posipal s pepelom ter divjimi zelišči, naberimo rman, da nam bo njegovo aromo ujel v testenine, ki jim bo dodal dimljeno slanino, toda iz postrvi. Še globlje iz gozda bo na naše krožnike privabil jelena, ker mu bo kremo naredil iz smreke in njenih vršičkov. Zato mu bomo nazaj grede pomagali nabrati gobe, kostanje, brinje in jesensko listje za juho, ter pograbiti seno za pašo govedu, ki ga zori. Kajti, morda nas bo naslednjič povabil še na izlet v morske globine, iz katerih bo sipinim potomcem skuhal takšen črni ješprenj, da se bomo po njem morali obilno posladkati, najprej s sladoledom zajčje detelje, nato pa še s čokolado in pivom.