Restavracija Oaza

Meso med lokvanji

Če je na terasi, ki diši po žaru, chefov pozdrav na velikem steklenem krožniku, z buhteče sufliranim parmezanovim ocvrtkom, v izzivalni družbi sočno-sladko-kisle brusnične marmelade in okusno-polno-resne jagnječje paštete, s hrustljavo-začimbnim dodatkom sveže ocvrtega žajblja, to nekaj pomeni. Oaza ima chefa!

A ne bi bilo chefa, če ne bi bilo šefa (gospodarja) … Da je iz divje gramoznice ob ribniku na prekmurski ravnici pred Moravskimi Toplicami začelo znano dišati, je bila najprej potrebna prava – masa. Za čevapčiče! Očitno so bili kosi goveje prednje plečke z malo vratu pravi, saj se je žar ob ribniku pred Moravci po Prekmurju hitro tako proslavil, da je dobil veliko teraso in moderni paviljon, zdaj pa še pet udobnih turističnih bungalovov s poročno dvorano. Vse to pa pomeni, da niso dovolj več le čevapčiči (pa pleskavice, uštipci, vešalice, ražnjiči, klobase, polnjeno, ovito, špikano …), pa tudi ne le steaki iz argentinskega goveda. Grill je postal restavracija!

Oaza je že zaradi ribnika in lesene terase posebnost, ki jo čevapčiči, bifteki in prekmursko gúčanje uspešno polnijo. Toda, če se v Oazo pride predvsem zaradi leskovškega žara, se hitro vrne zaradi argentinskih stejkov, nato pa se redno vrača zaradi podjetnosti ”kulinaričnih užitkarjev”. Kar sta drugje le ribnik in roštilj, je tukaj nadgrajeno v izlet, na katerem lahko ostaneš več dni, ali pa si že prvi večer privoščiš kanadskega chefa in prekmurskega zeta, da te preseneti z rdečo peso in hruško, z govejo kocko in hrustljavimi drobtinami, z jelenom in ajdovimi štruklji, z novo frizuro in rdečimi nogavicami. Prava oaza!