Restavracija Shambala

Skrita v srcu

Čeprav je v Križevniški ulici, ki tako lepo skrbi za svojo cvetočo, zeleno podobo, že od 2009, je njena Azija dovolj nova, da je v stari Ljubljani skrita v srcih vseh, ki svoja daljna potovanja začenjajo in končujejo na Shambalinem vrtu. A hkrati skrita vsem tistim, ki tuje dežele raje spoznavajo le mimojede na Pogačarjevem trgu. Skratka, kdor Shambalo pozna, ve zakaj, kdor je še vedno ne pozna, pa ima v Ljubljani dovolj drugih, da se mu ni potrebno prilagajati.

Shambala, namreč, ni tipični Azijec, ki ga ima vsak vogal turističnega mesta, četudi ni tako lepo kot Ljubljana. Shambala ni le malo stran (a zelo blizu) od Ljubljanice, temveč je tudi ravno prav daleč od Azije. Na ta način je rdeči tajski kari še vedno pekoč za tri čilije, a je zato iz domače mešanice zelišč in začimb; japonska zelenjavna tempura pa je dovolj hrustljava, da je priljubljena na hitro pred koncertom ali po njem, toda degustacijski meni je lahko dolg za sedem hodov, zato je najboljši sedež Križank pravzaprav v Shambali.

Za azijske restavracije je značilno preveč jedi, ki se med seboj premalo razlikujejo, zato je izbor nepregleden in težak, a v Shambali s tem ni težav. Stalni gostje so si že zdavnaj našli svoje favorite, radovedni brskajo med novostmi, turisti pa se čudijo, kako dobro se spajajo slovenska vina z azijskimi jedmi. Nato pa gredo po pasijonkinem sladoledu med plastmi mandljeve kreme in drobljenca iz polnozrnate moke vsi skupaj s kokosovo peno okrog ust na sprehod po stari Ljubljani.