Nova Azija v stari Ljubljani

Zdi se, kljub številnim hvalam, da je Shambala še vedno nekakšna ljubljanska kulinarična insajderska skrivnost. Tisti, ki jo poznajo, vedo, zakaj zahajajo tja. Tisti, ki je ne, imajo dovolj drugih, ki se jim ni potrebno prilagajati. Shambala je, namreč, v stari Ljubljani, a vseeno ne na njenih promenadnih ulicah. Zanjo je zato potrebno malo zaviti. Oziroma, se potruditi! Tako pri glodanju velike rakovice – toliko prekatov, ki jih je potrebno posesati, toliko tankih kosti, ki jih je potrebno oglodati, toliko sladkih členkov, ki jih je potrebno polizati -, kot pri okušanju pekočih azijskih poudarkov. Kdor ne mara čilijev, ne gre v Shambalo, saj je pekoče zato, da okuse poveže v jed. Shambala je dosti več od množičnosti!

Zato sodi k jedi tudi opazovati. Kot bi sedeli za skupno mizo, sliši se, vonja se, vidi se vse. V visokih petah in v teniskah, v dvoje in v osmero, po ljubljansko ali s prevodom. To pove; da ni (le) hrana, je doživetje! Obvezno preden odpotujete v Azijo. Da ne boste nasedli ponaredkom. In obvezno, ko se vrnete. Da se boste potovanja lahko vedno znova spominjali.