Turistična kmetija Puhan

Veš, kaj ješ in piješ

Od vseh slovenskih pokrajin je Prekmurje najbolj regionalno-kulinarično zavedno! Zato si vsaka domača slovenska gostilna upa peči prekmursko gibanico, nobena prekmurska gostilna pa si ne upa pred goste brez kolin z bujto repo, prekmurske šunke s certifikatom, bograča iz treh vrst mesa, štirih vrst retašev in dödölov z zabelo … A pri enih in drugih to, žal, še ni zagotovilo, da so te prekmurske jedi tudi res domače. Na goričkem Vršiču pa veš, kaj ješ in piješ! Ker na Puhanovem ‘vikendu’ na Bogojini je vse 100 % prekmursko in z njihove kmetije!

Puhanovi pujsi imajo okus kmetije iz Černelavcev, zato jih boste okušali od rilca do repa. Dödöli niso le radodarno in dvojno zabeljeni, s kislo smetano in zaseko, temveč so hišna specialiteta tudi praženi. Jurčkova juha z ajdovo kašo ima tukaj, kjer se začenja Goričko, najboljše gozdove za nabiralsko srečo. Kako prav je, ker je Prekmurska šunka zaščitena, spoznaš na jeziku, ker takšna rožnato-dišeča specialiteta se fino je, toda le s prsti, zato Puhanova šunka nima le certifikata, temveč tudi svojo trgovino, da se boste izleta v Prekmurje še doma dolgo spominjali. Če po ocvrtem piščancu in solati z domačega vrta ne ostane dovolj prostora za prekmursko gibanico, pa je posolanka tista, ki ima le eno, skutno plast.

Zaradi Puhanove turistične kmetije se ne boste v bližnjih Moravskih Toplicah več le radi namakali v črni zdravilni termo-mineralni vodi, temveč se boste v Bogojini po povabilu starega gospodarja Jožeta, člana Evropskega reda vitezov vina, v velbano klet med Puhanova sveža, zorjena, predikatna in arhivska vina sprehodili še do Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda, ki ji je veliki arhitekt naredil okrogel zvonik z ravno streho, v beli umetnini iz leta 1926 pa je spretno ohranil tudi staro cerkev iz leta 1793.