Prigrizki
To ni gostilna, to je kmetija in domačija! Zato obvezno rezervirajte (od četrtka do nedelje), če želite doživeti eno največjih kulinaričnih presenečenj med slovenskimi vinogradi. Čeprav je Gaube, ko je ob vinu za visokimi mizami ”le” hladno, tudi kot vinotoč nekaj posebnega. Avstrijski ”brettl” se lahko skrije pred Gaubejevo desko! Pozor predvsem ob različnem krušnem pecivu, hrustljavcih, krekerjih, z orehi, lešniki, bučnimi semeni, ki so kot nalašč, da se družijo z vinom, še posebej, če ni mirno. Gaube ima dve suhi penini, rose je ”blanc de noirs” iz modrega pinota, bela pa ”blanc de blanc” iz chardonnaya. Obe zorita dve leti na drožeh.
Kruh
Ko je bilo za ”malico” iz pečice ob kruhu pod klobasami, salamami, slanino in šunko, šest različnih slanih biskvitov, so za večerjo v petih hodih še štiri vrste svežega domačega kruha. Ne bo vam lahko.
Zeliščna strjenka
Pomladno-mlade solate z bučkinim karpačom bi okusili le kot osvežilni začetek, če ne bi bila med njimi še zeliščna strjenka, ki je vsebino tako poglobila, da je bila takšna solatna panakota domiselno-spreten izgovor za predstavitev – hišne salame. Zeleni silvanec, 2018, je tisti, ki najboljše opiše Gaubejevo vinsko filozofijo: sveža in sadna vina.
Tlačenka
Da ti na domačiji na štajerskem podeželju za začetek ponudijo tlačenko s čebulo in bučnim oljem, je tako obvezno, kot te na koncu posladkajo z ledenim vinom. A Gaubejeva chefinja Klavdija se le s tradicijo ne zadovolji, temveč jo kreativno spreminja: tlačenka je bila v zloženki s svežim sirom, ocvirki so bili v cmočkih, v bučnem olju je bil motovilec, ob čebuli je zadnjo dodal črni oreh. Kaj še ostaja ”finim”, če je že na ”kmetih” tako?!
Hrenova juha
Kremna grahova juha z meto, ki ji je strukturo dal še por, je bila odgovor dolgočasnosti pomladnih juh, ki mislijo, da so lahko le dveh ”sort”, čemaževe ali špargljeve. Saj sta tudi pri Gaubejevih dve juhi, le da je ob grahovi, ki je takšna kot je zrasla, še hrenova, ki pa jo kuharica tudi podimi, a šele ko jo zgosti s krompirjem in porom ter okrepi s šunko, seveda prekajeno.
Če je že vino k juhi, potem naj bo začimbno. Dim je odišavil rumeni muškat, 2018, a seveda suh.
Ravioli
Potem je prišel gospodar, s svežim priznanjem za prvaka (na Salonu sauvignon, za Gaubejev sauvignon 2018). Diploma je šla na zid, v kozarce pa, torej, prvak. Kaj bi mu ocenjevalci šele prisodili, če bi ob njem poskusili tudi ženine domače raviole, polnjene s skuto in čemažem, nališpane z zeliščno peno?!
Potrebušina
Potrebušina je bila 17 ur v sous vidu na 71 stopinjah, da se ji je mastno spremenilo v maslo. Toda to znajo že tudi pravi chefi … Klavdija Gaube pa na svoji domačiji pod svečinskim srčkom tako zmehčanemu pujsu doda še pirine zvitke iz palačink, polnjene s svežim mladim sirom in šparglji, ki so aprila že iz domačega vrta pod vinogradom, zato so prvi letošnji še za zraven in na hitro popečeni.
In kdo je bil tukaj prvak, sosedov pujs ali domači šparglji? Da se nismo skregali, smo s kremno-špargljevo omako družili prav takšnega Kasparja, chardonnay iz lesenega soda, ki je glavni krivec, da Gaube vseeno ni le za sveža in sadna (ter mlada) vina; z naravno-mesno omako, ki je ne da vodna kopel, temveč le dobra nedeljska pečenka, pa modri pinot 2017.
Šest za štiri
Ko je čas za sladice, se pri Gaubeju začne višja matematika … Kako naj štirje poskusijo vse Klavdijine torte? Tako, da jejo za šest!
Panakota
Panna cotta z breskvami.
Jagode
Jagodna torta z mascarpone sirom in belo čokolado.
Orehi
Orehova rezina s čokolado.
Izabela
Presna jogurtova torta s kokosom in izabelo.
Jabolka
Jabolčna pita z lešnikovim drobljencem.
Štruklji
Skutini štruklji s popečenimi slivami.
Domači prijatelj
Pravzaprav jih ni (bilo) le šest. Ko je gospodarica narezala še orehovo rulado, je gospodar v starem sodu ”našel” Gaubejev vinjak. Vanj smo nadrobili domačega prijatelja.
Dva srčka
Tam naokrog so same vinogradniške kmetije. Saj se takoj za hišo vinska cesta začne vzpenjati proti Avstriji in spletati najlepše ovinke, v obliki srca, med slovenskimi vinogradi. Zato smo se dolgo čudili, zakaj je na severni strani istega hriba tako živahno, od vinotočev, gostiln, hotelov, ponudbe, gostov, turistov, izletnikov, na južni strani pa je živahno le vino, ko vre. A potem se je pred leti vendarle začelo dogajati tudi na pri nas. Zdaj promet ni več enosmeren. Zdaj hodijo (tudi) Avstrijci čez mejo.
Vinogradniška kmetija Gaube je obnovljena, klet je nova, kuža hitro raste, Lojz je za vina, Patrik za goste, Klavdija pa je najboljša kuharica med slovenskimi vinogradi!
Če bi bilo tako kot je na Gaubejevi domačiji v vsaj desetini slovenskih domačih gostiln, bi nas za evropsko gastronomsko regijo že zdavnaj proglasili gostje iz vsega sveta, ne pa šele politiki iz Bruslja leta 2021. Dva srčka zato, ker so nam Avstrijci končno zavistni!
