Gostilna Krištof

Obisk 2015

Beli in črni brat

Za začetek je tvoje ime. Naj se ve, kdo bo danes užival! Za pozdrav, ob mehurčkih, je presni šopek cvetov dlakavih, travniških cvetic, ki pečejo po redkvici in dišijo po kreši. Naj se ve, kaj je zdravo! Za začimbo je ribji futr, v mlinčku za poper, mešanica plavih rib, pšenice, koruze in ovsa. Naj se ve, da ribice zdravo jejo! Za spremljavo je tercet Žive. Naj se ve, da bo ubrano, lepo, prijetno! Na koncu pa je kar čaj, toda iz žive vode, ki se je ves večer grela na gašperčku v jedilnici, iz več vrst kopriv, rmana in regratovih cvetov. ”Ki se uporabljajo za škropljenje trte. Naj se ve, da je naravno, da to lahko pijemo!”

Toda vseeno je Krištof, čeprav je vsak obisk za celo malho zgodb, projektov, idej in novosti, še vedno enaka gostilna, vaška in družinska, tradicionalna in dobra, s trdimi klopmi in gašperčkom za kavo vred.

Začne se s slanim in sladk(ovodn)im, surovim in dimljenim, našim in tujim. O vsakem dobavitelju je popoln dosje, o njegovi veri, prepričanju, filozofiji, znanju, načinih, ciljih … Nadaljuje se eko in konča se z izletom, do lesenega šotora, iz katerega je najlepši pogled na vaško cerkev. Macesnov les je z Jezerskega, seno je z našega travnika, klopi so iz Bitenj, obložene z ovčjimi kožami iz Solčavja, prt je od babice, tete in mame, lestenec je iz kanglic za mleko, ker je bila tam, kjer danes ni trgovina, temveč je Samooskrba, mlečna zadruga. Nad vsem tem pa piše: ”Več kot ti dajem, več imam, kajti oboje je neskončno.”

Je že konec? Ali je šele začetek? Kozji sir je s kmetije, olivno olje pa iz zlatarne. Že smo med vrati, ko se Tomaž še nečesa spomni. ”Joj, še čaj …”.