Restavracija z oštirjem

Oštirka je zato, da na celjsko tržnico ni treba le zaradi zelenjave. Včasih je Jež počasi kuhal le malice, danes pa Oštirka počasi kuha posodobljene jedi. Ime je staro, vse drugo pa je novo. Miran Ojsteršek je imel v Dramljah (pre)veliko gostilno, v Oštirki pa dela Celju in tržnici primerno. A ker je pravi chef, tukaj ni ne pic ne burgerjev, so pa malice, kosila, sladice, dve dodatni sobi za prte in staro obzidje za večerno romantiko.

Sicer je Oštirka, toda v njej kuha oštir. Gre za kuhanje, ne pa pogrevanje in kar je vse po dandanašnje površno skuhano. Tukaj pa je še dovolj po ”starem” (omake, znane jedi, dnevna ponudba), da je oštirsko, a tudi po novem, da ni le za tržnico (videz, tehnike, izbor sestavin, ”vitkost”). K temu sodi tudi profesionalnost ambienta in posadke.

Oštirsko je gostoljubje, ki ustvarja občutek ”moje gostilne”, kjer se vsi poznamo in smo stalni gostje. Tudi zaradi preprostih, znanih, vsi jih imamo radi, jedi. Celjska gostilna, skratka. To v Celju, ki mu primanjkuje preprosto-dobrih gostiln še toliko več pomeni.

Kakor se gostu zahoče, Oštirka je gostilna, oziroma bistro, kot je zdaj v mestih moderno, ali pa restavracija, v kateri boš storil najboljše, če se boš prepustil chefovim predlogom (meniju, večerji na urbanem vrtu).