Gostilna Oštirka

Gostilna s pravim oštirjem

Spredaj je tržnica, zadaj grajsko obzidje, naokrog pa celjsko mestno jedro. Oštirka ima vse, kar potrebujejo gostilna na tržnici, mestna gostilna in gostilna s chefom: mestno lokacijo, urbani interjer z rdečimi vrtnicami, temnim furnirjem in velikim izložbenim oknom, skrit poletni vrt ter odprto zimsko ognjišče.

Oštirka je zato, da na celjsko tržnico ni treba le zaradi zelenjave. Včasih je tukaj Jež počasi kuhal le malice, danes pa Oštirka počasi posodablja gostilniške jedi. Čeprav je Oštirka, je njena glavna odlika, da ima pravega oštirja, ki kupi celo kravo, da je dovolj za juho, golaž in zrezke, in dovolj pujsov, da so domače suhe mesnine Oštirkin ponos. Miran Ojsteršek, ki je imel v Dramljah (pre)veliko gostilno, je v Celju ustvaril tržnici primerno.

Chef je strokovnjak za suhe salame, sušeni hrbet krškopoljca, budjolo in savinjski želodec, Oštirka pa je strokovnjakinja za piščančjo pašteto (z lešniki, hruško in jurko), žolco z govejim jezikom, telečja jetra s praženim krompirjem, počasi dušene goveje ličnice in hišno cvrtje, ki na izbiro ponuja telečji hrbet, svinjski file ali piščančja bedra brez kosti. Oštirko se sicer lahko vpraša tudi za dnevno sveže morske divje ribe, a saj se ve, da je to predvsem gostilna, v kateri je pomembno le, da je hrana dobra, gostje pa so zato dobre volje. Zato se gre v Oštirko na oštirjev golaž, naroči pa se nato jelenov osso buco!