Gostilna Repolusk

Stoletna gostilna štirih generacij

Ko obcestna gostilna s stoletno furmansko tradicijo štirih generacij Repoluskov pozdravi na finem pogrinjku s tako veliko žlico, ti je jasno, da se tukaj nisi ustavil le za hitro okrepčilo. Janez Repolusk nima magisterija zato, da bi le pogreval stare recepte, temveč zato, da jih preoblači v svoje ‘srajčke’. Ker v Mislinji tradicija oglarjenja še vedno žari, je Repoluskov kruh črn od pravega mislinjskega oglja, ki ga je chef Janez zmlel, da je iz njega ustvaril vzorčni krajevni spominek za v usta, z bučnim oljem, tastovimi ocvirki, čebulo v soku rdeče pese in posušenim listom rumene vrtnice.

Morda se kakšnemu furmanu, ko že odbije poldne, zdi, da Repolusk prefino pogrne in mežerle preveč sodobno ocvre. Toda, saj so s pravo krompirjevo solato in saj so prav Repoluskove hrustke, polnjene z nadevom iz mežerlov in majonezno začinjene, vzeli za svoje že po vsej Koroški.

Čeprav je stran od avtoceste, je to hkrati prednost. Čeprav je stran od večjih mest, je manjših naokrog dovolj, da ni drago. Čeprav je furmanska gostilna, ga imajo gostje radi, ker v stoletni gostilni degustirajo. Zato, ko chef iz dekantirnega roga okrog dimljenega rdečega zelja nalije še omako iz zelnice, pri tem pa se opraviči, da tokrat žal ni dobil cemprinovih iglic, zato je za dimljenje uporabil iglice navadnega bora s Pohorja, pogledaš na koledar, če si kaj spregledal. Kakšen dogodek praznujeva danes, da je jelen že za kosilo tako prazničen? Omaka, polenta, jurčki, sadeži, espuma, vse je le iz gozda, toda vsak dan kot je v Tednu restavracij le dvakrat letno … Tega v furmanski gostilni ne pričakuješ, toda, ali ni prav to zgodba, ki jo pričakuješ, ko pri Repolusku pogledaš skozi okno in ti sonce razsvetli pohorski razgled, ki ga je ponoči prvič pobelil sneg?!