Hiša Linhart

Še bližje svoji njivi

Tradicionalna kuhinja se ohranja le s posodabljanjem, slovenska kuhinja obstaja le iz lokalnih izročil in kuhinja je vrhunska le, če uporablja najboljše sestavine. Najboljši dokaz za vse to je Uroš Štefelin, ki odkar se je iz tuje Vile preselil v svojo Hišo, vse to še bolj spoštuje in uresničuje.

Staro, ki ga ne znamo ohraniti, novo, ki ga ne zmoremo ustvarjati, je namreč Urošu Štefelinu izziv, ki se ga v Radol’ci loteva še bolj zagnano. Tukaj je še bližje svoji njivi in svojim pridelovalcem, še bližje svojim pomočnikom in sodelavcem v majhni kuhinji, ter še več s svojimi gosti. Z Linhartom tako Linhartov trg ni dobil le butičnega hotela s chefovimi jedmi za ta domače, temveč tudi najboljšo gorenjsko gostilno, ki ni odvisna od zvezdice, temveč le od svojih sosedov, ki zaradi Štefelina kar tekmujejo, kdo bo s svojimi ekološkimi pridelki najboljšemu gorenjskemu chefu ponudil več idej in boljšo snov za ustvarjanje.

Kar se je začelo s kroparsko žonto, da od nje niso ostala le še jetrca, gorenjskim želodcem, da ga ne poznajo več le Rado’lčani, in tepko, da ne diši le še v žganju, se zato nadaljuje s Hišo Linhart, v kateri so vsi zadovoljni in nasmejani, ta domači, sosedje, meščani, tržani, kmetje, lačni, radovedni, okusi Radol’ce, francoski inšpektorji in svetovni dobrojedci, skratka vsi, ki tako radi lovimo tradicionalne okuse iz najboljših svežih, ekoloških in lokalnih sestavin v avtorskih jedeh z vizijo!