Restavracija Lipa

Lipov list za gostoljubje

Zagrizi v kos pehtranove potice pri zajtrku. Poslušaj cmokanje gostov, ki se z lepimi avtomobili opoldne pripeljejo pod lipo. Vprašaj avstrijske sosede, zakaj ne hodijo več v Italijo na kosilo. Odgovori le morsko ali mesno, ko za večerjo izbereš meni, ki se bo končal v gorenjski vinski kleti. Ker potem ti bodo za domov zavili še orehovo potico!

Kakšna sreča za Kranjsko Goro, da vaške lipe, ki je bila stoletja središče slovenske vasi, ni na sprehajalni promenadi. Tako pa se pod njo na nekdanji železniški postaji, dovolj stran od turističnega vrveža, smučarjem ni potrebno prehranjevati le na plaži, kolesarjem le v pravljicah in izletnikom le z lignji!

Seveda, tudi Lipa ima lignje. Brez njih se v edini slovenski turistično-alpski vasici, v kateri se v sezoni rekreirajo morski turisti, izven nje pa jo obiskujejo avstrijski sosedje, ne da preživeti. Le da imajo Lipini lignji vinsko klet, odlično postrežbo, prekaljeno chefinjo, nadebudnega chefa in degustacijski meni.

Ne dokazuje, torej, Lipa le lignjem, da so lahko drugačni, temveč tudi Kranjski Gori, da je tudi turizem lahko drugačen – butičen, iskren, pristen, gostoljuben, z nasmehom in srcem, skratka!